Tale zgodba je primer resničnega vernika

Kalif Omer ibn El-Hattab je imenoval Seida ibn Amira za svojega namestnika v mestu Hims. Kmalu zatem je k Omerju (Naj je Allah zadovoljen z njim), prišla delegacija iz Himsa. »Zapišite mi imena revnih iz Himsa, da jim podelim denar« – jim je rekel kalif. Napisali so mu imena revežev, med katerimi je bil tudi namestnik Himsa, Seid ibn Amir.

»Kdo je Seid ibn Amir?« – jih je vprašal Omer (Naj je Allah zadovoljen z njim).

»Naš emir (vodja).«

»Vaš emir (vodja) je revež?!«

»Da! Prisežemo pri Allahu, da v njegovi hiši več dni ni ognja, niti se ne kuha hrana.«

 Omer (Naj je Allah zadovoljen z njim) je zajokal, ter je v eno posodo dal tisoč dinarjev in rekel: »Pošiljam mu ta denar, da bi živel od njega.«

Ko so se vrnili v Hims, so mu dali posodo, a on je rekel: »Allahu pripadamo in Njemu se vračamo!« Izgledal je kot, da se mu je zgodila velika nesreča.

»Kaj se je zgodilo? Ali se je kaj slabega zgodilo pravičnemu vladarju?!« – ga vpraša žena.

»Več od tega! Ta svet mi želi uničiti naslednjega.«

»Osvobodi se tega!« – reče žena. Ona ni vedela da gre za denar.

»Ali mi dovoliš, o žena moja, da se ga osvobodim?!« – vpraša Seid.

»Seveda.« – odgvori žena.

Seid ibn Amir je med revne muslimane podelil tisoč dinarjev, katere mu je poslal Omer (Naj je Allah zadovoljen z njim). Po dolgem času je Omer ibn El-Hattab (Naj je Allah zadovoljen z njim) obiskal Hims, si ogledal stanje v njemu, in govoril z ljudmi in jih povprašal za namestnika Seida ibn Amira. Pohvalili so ga, ampak so se potožili Omerju (Naj je Allah zadovoljen z njim), za tri stvari, ki jih motijo pri Seidu. Omer (Naj je Allah zadovoljen z njim) je poklical Seida.

»Kaj vas moti pri vašem emirju?« – jih je vprašal Omer (Naj je Allah zadovoljen z njim).

»Podnevi zamuja, ko pride k ljudstvu.« Pravični vladar pogleda v Seida in zahteva od njega odgovor.

Seid: »Pri Allahu, ne maram o tem govoriti: moja družina nima služabnika. Mesim testo in pečem kruh. Zatem vzamem abdest (versko se operem) in pridem k ljudstvu.«

»Zaradi česa še tarnate?« – vpraša kalif.

Ljudstvo: »Zvečer se nikomur ne odziva.«

Seid »Pri Allahu, ne veseli me o tem govoriti: dan posvečam ljudem, noč pa Vzvišenemu Allahu.«

»Kaj je tretje, kar vas moti?« – jih vpraša Omer.

Ljustvo: »En dan v mesecu, nikogar ne pogosti.«

»Kaj praviš na to, Seid?!« – ga vpraša Omer.

Seid: “Nimam služabnikov, da bi mi prali obleko, imam pa samo to obleko, ki je na meni. Na ta dan jo čistim in počakam da se posuši, tako da lahko naslednji dan spet grem ven med ljudi.«

»Hvala, Allahu, ki je dal, da ne spremenim mnenja o tebi!« – je rekel Omer (Naj je Allah zadovoljen z njim).

To je skromnost in pravičnost ljudi, ki so verovali v Allaha (Naj je Vzvišen On). Današnji vladarji ali predsedniki, počnejo vse tisto kar je nasprotno od Allahovega zakona, kot je nepravičnost, kraja, ošabnost, prevare in še mnogo tega. Tale zgodba je primer resničnega vernika, zgodbe današnjih vladarjev so pa primer resničnih nevernikov in bodočih stanovalcev pekla!