Post ima velik pomen in je eden od petih temeljev islamske vere. Nekatere izmed koristi, ki jih prinaša post so zavedanje kako se počutijo reveži, dobrodelnost in da bi znali bolj ceniti in spoštovati hrano. Ramadan je deveti mesec v muslimanskem letu. Islamski koledar uporablja muslimanski svet še danes.

Islamski koledar je lunarni koledar, ki ima dvanajst mesecev leto pa ima običajno 354 dni. Vsak mesec traja 29 ali 30 dni. Ker je Lunino leto krajše od Sončevega, se muslimanski prazniki pomikajo glede na datume Sončevega koledarja.

Ramadan je mesec, v katerem je bil iz nebes poslan Kur’an, islamska sveta knjiga. Pred približno 1400 leti je angel Džibril (Gabrijel) razodel poslancu Muhammedu (naj je Allahov mir z njim) 114 sur Kur’ana. Takrat je predpisan strogi post od zore do mraka. To je tudi čas duhovnosti in duhovnega čiščenja. V času posta, od zore do sončnega zahoda je prepovedano jesti, piti in spolno občevati. Ko sonce zaide, se post prekine z molitvijo in obrokom, ki ga muslimani imenujejo iftar. Po obroku verniki odidejo v molilnico ali džamijo, post pa nadaljujejo naslednji dan, ko posveti prvi sončni žarek.

Ebu Hurejre (naj je Allah zadovoljen z njim) je rekel: »Poslanec (naj je Allahov mir z njim) je razveseljeval ashabe s prihodom Ramadana, govoril je: »Prišel vam je mesec Ramadan, mesec mubarek, Allah vam je predpisal postite, v njemu se odpirajo vrata Dženneta (raja), a zapirajo vrata Džehennema (pekla), v njem se zaklepajo satani in v njemu je noč, ki je boljša od tisočih mesecev.« (zabeležili En-Nesai, Buhari in Muslim)

Vzvišeni Allah je rekel:

»O, verniki! Predpisan vam je post, kakor je bil predpisan tistim pred vami, da bi bili bogaboječi.« (Al-Bekara, 183)

Postiti Ramadan je obveznost vsakega polnoletnega in razumnega muslimana, ki je spoznal predpise posta in njegove obveznosti. Poleg tega islam dovoljuje, da se ne postijo osebe, kot so:

  • potniki
  • nosečnice ali dojilje, v kolikor se bojijo, da bo post škodil njej ali njenemu otroku
  • osebam, ki niso zmožne postiti, zaradi starosti ali bolezni.

Islam prepoveduje post ženski v času menstruacije (hajd – arabsko) ali poporodnega krvavenja (nifas – arabsko), vendar mora zamujene dni kasneje nadoknaditi. Ramadan traja 30 dni in nato sledi tridnevni praznik bajram. Ramadanski bajram se najpogosteje vošči: »Bajram Šerif Mubarek Olsun«. Ramadanski bajram (arabsko عيد الفطر, Aid-ul-Fitr) je muslimanski praznik, ki pomeni konec postnega časa in ga praznujemo po pojavu mlade lune, ki pokaže, da se začenja nov mesec.

Medicina pa pravi:

Spomladansko čiščenje okolja in doma je že sestavni del našega življenja. Čiščenja ali posta pa je potreben tudi naš organizem. Post je stara in učinkovita metoda čiščenja telesa in uma ter odpravljanja številnih zdravstvenih težav. Omogoča, da si telo odpočije, se razstrupi in pozdravi. Telo med postom preide v podobno stanje kot med spanjem. Energije ne porablja za presnavljanje hrane, temveč za čiščenje nakopičenih strupenih snovi ter za zdravljenje morebitnih obolelih delov. Vsekakor pa obstaja velika razlika med postom, stradanjem in dietnim prehranjevanjem.

Človeški organizem se čisti vsak dan. Vsakodnevno se nevtralizirajo in izločajo iz organizma različni strupi, ki jih vnašamo v organizem s hrano in pijačo, vdihavanjem ali pa nastajajo pri presnovi v celicah. Izločamo jih na različne načine: preko debelega črevesa, jeter, ledvic, pljuč, limfnih žlez in kože.

Po postu naj bi se na splošno bolje počutili, saj je naše telo pogosto nasičeno s strupenimi in balastnimi snovmi, ki onemogočajo njegovo delovanje. Vendar pa je tudi pri postu potrebna zdrava pamet – vseeno moramo vnesti dovolj hranilnih snovi za normalno delovanje organizma. Sicer pa strokovnjaki postenje odsvetujejo sladkornim bolnikom, nosečnicam in doječim materam, osebam z motnjami hranjenja in majhnim otrokom.