Allahov sveti mesec muharram je blagoslovljen mesec. To je prvi mesec v hidžretskem (lunarnem) koledarju in eden izmed svetih mesecev

Naj je slavljen Allah, Gospodar vseh svetov in naj je mir in blagoslov na Allahovega Poslanca, na njegovo družino in njegove prijatelje. Allahov sveti mesec muharram je blagoslovljen mesec. To je prvi mesec v hidžretskem (lunarnem) koledarju in eden izmed svetih mesecev, za katere Allah pravi:

»Allahovih mesecev je dvanajst, po Njegovi Knjigi, od dne stvarjenja nebes in Zemlje, štirje pa so sveti. To je prava vera. V njih ne grešite!« (At-Tewba, 36)

Ebu Bekr (naj je Allahovo zadovoljstvo z njim) pravi, da je Allahov Poslanec (naj je mir z njim) rekel: »Leto je sestavljeno iz dvanajstih mesecev, od katerih so štirje sveti, tri zaporedna in eden ločen: zul-kade, zul-hidždže in muharram (zaporedni) in redžeb, ki je med dvema džumadama in ša’banom. (Buhari, 2958)


Muharram je tako poimenovan, da bi se poudarila njegova svetost (muharram). Allahove besede: »V njih ne grešite«, pomeni, da ne grešimo v svetih mesecih, ker je takrat njihova teža večja, kot v drugih mesecih. Ibn Abbas je rekel, da se te besede (»V njih ne grešite«) nanašajo na vse mesece, nato pa so ti štirje meseci izpostavljeni in znani kot sveti, tako da je grešenje v teh mesecih veliko hujše, a tudi dobra dela se bolj vrednujejo.

 

Vrednosti prostovoljnega posta v času muharrama

Od Ebu Hurejre (naj je Allahovo zadovoljstvo z njim) se prenaša, da je Poslanec (naj je mir z njim) dejal: »Najboljši post po Ramadanu je post v mesecu Muharremu.« (Muslim, 1982) Izraz “Allahovem mesecu …”, je slovnični genitiv, ki služi kot prikaz važnosti tega meseca. Al-Qari pravi, da se to nanaša na celoten mesec Muharram. Vendar je dokazano, da Allahov Poslanec (naj je mir z njim) ni nikoli postil celoten mesec, razen meseca Ramadana. Tale hadis ne narekuje post vseh dni v mesecu, ampak naj v muharramu povečajo dobrodelni (prostovoljni) post.


Zgodovina Ašure

Ibn Abbas (naj je Allahovo zadovoljstvo z njim) je dejal: »Allahov Poslanec (naj je mir z njim) je prišel v Medino in videl Jude, da se postijo na dan Ašure. Vprašal je: »Kaj je to?« Oni pa so odgovorili: »To je poseben dan v katerem je Allah rešil Israilove potomce pred njihovimi sovražniki, zaradi tega se je Musa na ta dan postil.« Allahov Poslanec (naj je mir z njim) je rekel: »Jaz sem pomembnejši Musa’u (Mojezesu) od vas.«  Pa se je postil na ta dan in priporočil drugim naj se postijo.« (Buhari, 1865) Muslim je zabeležil, da so Judje rekli: »To je velik dan, dan v katerem je Allah rešil Musaa (Mojzesa) in njegov narod, a potopil faraona in njegovo vojsko.« »Musa (Mojzes) se je postil na ta dan.«

Muslim beleži še: »… zaradi hvaležnosti Allahu, se tudi mi postimo.« V hadisu, katera prenaša imam Ahmed stoji: »To je dan, v kateremu se je Nuhova ladja zaustavila, pa se je tudi Nuh (Noe) postil na ta iz hvaležnosti.«

Prav tako je zabeležno, da se je Allahov Poslanec (naj je mir z njim), ko je bil v Meki postil na dan Ašure. Ko se je preselil v Medino, je našel Jude, ki so praznovali dan Ašure in jih je vprašal zakaj to počnejo. Oni so mu odgovorili, tako kot je rečeno v zgornjem hadisu. Ukazal je muslimanom, naj se razlikujejo od Judov. Ebu Musaa (naj je Allahovo zadovoljstvo z njim) pravi: »Judje so praznovali na dan Ašure, njihove žene bi se (svečano) oblekle in si nadele nakit. Pa je Allahov Poslanec (naj je mir z njim) ukazal muslimanom, naj se postijo na ta dan.«

Motiv za ukaz posta na ta dan je bila želja, da se muslimani razlikujejo od Judov, tako da bi muslimani postili, medtem ko Judje ne postijo. Post na dan Ašure je korak pri uvajanju posta kot obveznosti v islamu. Preden je predpisan obvezni post v mesecu Ramadanu, je bil obvezen post na dan Ašure. Po Ramadanu je prenehal biti obvezen in je postal pohvalen.


Vrednosti posta na dan Ašure

Ibn Abbas je dejal: »Nikoli nisem videl Poslanca (naj je mir z njim) bolj predanega postu, in da postu pridaja več pozornosti, razen na dan Ašure in v Ramadanu.« (Buhari, 1867). Poslanec (naj je mir z njim) je rekel: »Kar se tiče posta na dan Ašure, upam, da bo Allah sprejel kot odkup za lansko leto.« (Muslim, 1976). Razlog za to je Allahova milost, da nam Allah, v postu enega dne odkupi in očisti grehov za eno celo leto.« Allah je resnično Milosten.

 

Kateri dan je Ašura?

Naši predhodniki so dejali, da je Ašura na deseti dan muharama. To je razumljivo iz hadisa, ki se nanaša na ta dan. Ibn Kudame je dejal: »Ašura je deseti dan muharama, to je bilo mnenje Saida al-Musejjiba in el-Hasana. Tako je preneseno tudi od Ibn Abbasa, ki je dejal: “Allahov  Poslanec (naj je mir z njim) nam je ukazal post Ašure na deseti dan muharama.” (Tirmizi). Ata’a pravi, da je Allahov Poslanec (naj je mir z njim) rekel: »Postite se deveti in deseti dan in ne bodite kakor Judje.« Na podlagi tega, sklepamo, da je pohvalno postiti deveti in deseti dan muharama. Abdullah ibn Abbas (naj je Allahovo zadovoljstvo z njim) pravi: »Ko se je Allahov Poslanec (naj je mir z njim) postil na dan Ašure, je ukazal muslimanom, da se tudi postijo. Oni so mu rekli: “Allahov Poslanec, to je dan katerega slavijo Judje in kristjani.” Allahov Poslanec (naj je mir z njim) je rekel: “Če preživim do naslednjega leta, se bom postil tudi deveti dan.” Vendar se je zgodilo, da je Allahov Poslanec (naj je mir z njim) umrl prej ko je prišlo naslednje leto. (Muslim, 1916) Šafi, Ahmed, Ishak in drugi pravijo: »Pohvalno se je postiti na deveti in deseti dan, ker je Allahov Poslanec (naj je mir z njim) imel namen, da posti tudi deveti dan.«

 

Post samo desetega dne

Šejhul-islam Ibn Tejmijje je dejal: »Post na dan Ašure zagotavlja odkup (grehov) za lansko leto in ni napačno postiti samo na ta dan.« (Al-Fatawa al-Kubra, 5. del)