Oblačila, ki razkrivajo spolni organ: Od muslimana se zahteva, da pokrije svoj spolni organ s primernim oblačilom. Allah pravi (citiramo v približnem prevodu pomena): “O, Adamovi sinovi! Resnično smo vam spustili oblačila, da pokrijejo vaše sramne dele.” (Sura Al-A’raf, 7:26) Islam je postavil standarde spodobnosti tako za moške kot za ženske. Za moškega je minimalna količina, ki mora biti pokrita, med popkom in kolenom. Ženske, ki so v prisotnosti moških, ki niso njihovi sorodniki, morajo pokriti celo telo, razen svojega obraza in dlani. Islam zahteva, da mora biti oblačilo tudi dovolj ohlapno, da telo prekrije ustrezno. Zato tesne in prozorne obleke niso dovoljene v islamu. Pravzaprav je Poslanec ﷺ opozoril na tiste ljudi, ki se ne oblačijo spodobno in jih imenoval “vrste izmed ljudi v Peklu”, ena od teh so “ženske, ki so oblečene, vendar gole”.
Oblačilo, s katerim smo podobni ali oponašamo nasproten spol: Takšno oblačenje je strogo prepovedano v islamu in taka nošnja je eden od velikih grehov. To oponašanje vključuje tudi oponašanje načina govora, drže in gibanja, saj je Allahov Poslanec ﷺ preklel moškega, ki nosi ženska oblačila, in ženske, ki nosijo moška oblačila. (Sunan Abu Davud: 4098) Prav tako je preklel moškega, ki se naredi, da izgleda kot ženska, in žensko, ki se naredi, da izgleda kot moški. (Sahih Al-Buhari: 5546) Z navodili moškim in ženskam, naj se oblačijo drugače, islam upošteva biološke razlike med njimi in jih spodbuja, da se obnašajo v skladu z navodili zdravega razuma in čiste notranje narave človeških bitij (Fitra).
Oblačilo, s katerim oponašamo tradicionalna oblačila nemuslimanov, kot je oblačilo menihov in duhovnikov ter nošnja križa. To vključuje tudi oblačilo, ki je specifično za določeno vero, saj je Poslanec ﷺ rekel: “Kdor oponaša ljudi, je od njih.” (Sunan Abu Davud: 4031) To oponašanje vključuje tudi oblačenje oblačil z versko pomembnostjo. Oponašanje te vrste je neverstvo, hkrati pa poudarja pomanjkanje samozavesti pri sprejemanju resnice. Oponašanje tukaj ne pomeni oblačenja, ki je prevladujoče v neki državi, kot je oblačilo, ki ga nosi večina nemuslimanov, saj je Poslanec ﷺ nosil oblačila, ki so bila običajna med pogani Kurejši, z izjemo tistih oblačil, ki so izrecno prepovedana.
Oblačilo, ki se nosi naduto in domišljavo: Poslanec ﷺ je rekel: “Nihče z nadutostjo teže drobca v svojem srcu ne bo vstopil v Raj.” (Sahih Muslim: 91) Iz tega razloga islam opozarja na vlečenje spodnjega dela oblačila po tleh iz nadutosti. Poslanec ﷺ je rekel: “Na Sodnem dnevu Allah ne bo niti pogledal tistih, ki so iz nadutosti vlekli svoje obleke po tleh.” (Sahih Al-Buhari: 3465, Sahih Muslim: 2085) Islam prav tako opozarja na oblačenje tako imenovanih Libas aš-šuhra (bleščeče, kričeče obleke). Pravzaprav se ta izraz nanaša na številne stvari, vključno s čudnimi oblačili, ki imajo določene kvalitete, ki privlačijo pozornost splošne javnosti, tako da tisti, ki to nosi, postane znan po tem; ‘razvpito oblačilo’ zaradi svoje vrste ali močne in odbijajoče barve; vsaka vrsta oblačila, ki tistega, ki ga nosi, naredi za objekt nadutosti in slave in tako privablja preveč pozornosti nase. Poslanec ﷺ je rekel: “Kdor nosi oblačilo Šuhra na tem svetu, mu bo Allah dal nositi oblačilo ponižanja na Sodnem dnevu.” (Musnad Ahmad: 5664, Sunan Ibn Madža: 3607)
Svilena oblačila ali oblačila okrašena z zlatom ali svilo za moške: Ko je govoril o svili in zlatu, je Poslanec ﷺ rekel: “To je prepovedano moškim od mojih sledilcev, vendar je dovoljeno ženskam.” (Sunan Ibn Madža: 3595, Sunan Abu Davud: 4057) S svilo se misli na čisto svilo pridobljeno iz kokona sviloprejke.
Ekstravagantno oblačenje: Poslanec ﷺ je nekoč rekel: “Jejte, dajajte miloščino in nosite oblačila. Naj ne bo ekstravagantnosti in nadutosti pomešane s tem, kar počnete.” (Sunan An-Nasa’i: 2559) Način oblačenja se razlikuje od ene osebe do druge, odvisno od njenega družbenega položaja. Če je oseba bogata, lahko kupi oblačilo, ki si ga revna oseba ne more privoščiti, zaradi mesečnega prihodka, ekonomskega položaja in drugih finančnih obveznosti, ki jih mora izpolniti, medtem ko je del obleke za revno osebo morda razumljen kot ekstravagantnost, ni nujno da tako razume tudi bogata oseba.
