To pomeni odločno verovanje, da se vse, dobro in slabo, dogaja po Allahovi volji, Ki dela, kar želi. Nič se ne more zgoditi brez Njegove volje in Njegovemu znanju ne uide niti nekaj tako majhnega v nebesih in na Zemlji, kot je teža atoma. Vendar Svojim sužnjem ukazuje, naj počnejo določene stvari in jim prepoveduje ostale ter jim daje svobodno voljo, da počnejo, kar hočejo, ne da bi bili prisiljeni v nekaj proti svoji volji. Ustvaril je njih in tudi njihovo sposobnost, da počnejo stvari. V Svojo milost usmeri, kogar hoče, in v zablodo zapelje, kogar hoče, ob Svoji popolni modrosti. Ne bo izprašan za to, kar počne, medtem ko ljudje bodo izprašani za to, kar počnejo.
Verovanje v Božjo odredbo je eden od stebrov verovanja. Ko je bil Poslanec (naj je Božji mir in blagoslov z njim) nekoč vprašan o verovanju, je odvrnil: “To je, da veruješ v Allaha, Njegove angele, Njegove knjige, Njegove poslance, Zadnji dan in da verjameš v božjo odredbo, dobro in slabo.” (Sahih Muslim: 8)
Kaj vključuje verovanje v Božjo odredbo?
1. Verovanje, da Allah ve vse in da je vedel vse o Svojih stvaritvah, še preden jih je pripeljal v obstoj. Njegovo predznanje vključuje njihovo celotno oskrbo, njihov čas življenja, njihove besede in dejanja, vse njihovo početje, ve, kaj prikrijejo in razkrijejo, pozna tiste, ki bodo sprejeti v Džennet (Raj), kakor tudi tiste, ki bodo poslani v Džehennem (Pekel). Allah pravi:
هُوَ اللَّـهُ الَّذِي لَا إِلَـٰهَ إِلَّا هُوَ ۖ عَالِمُ الْغَيْبِ وَالشَّهَادَةِ ۖ هُوَ الرَّحْمَـٰنُ الرَّحِيمُ
“On je Allah, Tisti, poleg Katerega ni drugega boga, Poznavalec vsega nevidnega in vidnega.” (Sura Al-Hašr, 59:22)
2. Verovanje, da je vse, kar bo obstajalo, po Svojem predhodnem znanju zapisal v Ohranjeno ploščo (Knjigo odredbe). Allah pravi:
مَا أَصَابَ مِن مُّصِيبَةٍ فِي الْأَرْضِ وَلَا فِي أَنفُسِكُمْ إِلَّا فِي كِتَابٍ مِّن قَبْلِ أَن نَّبْرَأَهَا
“Ne Zemlje ne vas ne zadane prav nobena nesreča, ki še ni (zapisana) v Knjigi, še preden jo ustvarimo.” (Sura Al-Hadid, 57:22)
Poslanec (mir in blagoslov z njim) je v zvezi s tem rekel: “Allah je zapisal mero vseh stvari o stvaritvah, petdeset tisoč let preden je ustvaril nebesa in Zemljo.” (Sahih Muslim: 2653)
3. Verovanje, da je Allahova volja neomajna in je ne more onemogočiti ali ji kljubovati prav nobena sila. Zares se vse dogaja po Njegovi volji. Kar hoče, se zagotovo zgodi in česar noče, se nikakor ne more zgoditi. Allah pravi:
وَمَا تَشَاءُونَ إِلَّا أَن يَشَاءَ اللَّـهُ رَبُّ الْعَالَمِينَ
“Toda vaše želje so pokorne volji Allaha, Gospodarja svetov!” (Sura At-Tekvir, 81:29)
4. Verovanje, da je Allah stvarnik vsega, da je edini stvarnik, poleg katerega ni nobenega stvarnika, da je vse, kar obstaja, ustvaril On, in da ima moč nad vsemi stvarmi. Allah pravi:
وَخَلَقَ كُلَّ شَيْءٍ فَقَدَّرَهُ تَقْدِيرًا
“On je vse ustvaril in vse popolno in natančno določil.” (Sura Al-Furkan, 25:2)
Človek ima svobodno voljo, svobodno izbiro in možnost, da stori, kar hoče
Verovanje v Božjo odredbo na nikakršen način ne namiguje, da ljudje nimajo svobodne volje ali da ne morejo izbrati svojih lastnih dejanj. To je dokazljivo z islamskimi tekstualnimi dokazi, kakor tudi s konkretnimi dokazi iz stvarnega sveta.
Allah pravi:
“To je Dan Resnice! Pa naj si, kdor hoče, poišče zatočišče pri svojem Gospodarju!” (Sura An-Naba’, 78:39)
O človekovi moči in volji, da stori, kar hoče, Allah pravi:
“Allah nobene osebe ne zadolžuje preko njenih zmožnosti. Njej pripada, kar si je dobrega zaslužila, in v pogubo ji je, kar si je slabega prislužila.” (Sura Al-Bakara, 2.286)
Na osnovi konkretnega dokaza iz stvarnega sveta, vsaka oseba ve, da ima svobodno voljo in sposobnost narediti, kar hoče. S tem lahko izbira med stvarmi. Nekatere stvari lahko naredi prostovoljno, kakor je hoja, vendar nikakor ne more prostovoljno narediti nekaterih drugih stvari, kakor sta drhtenje ali nepričakovan padec. Ostaja izjava, da se človekova volja in sposobnost lahko zgodita le po volji in sposobnosti Vsemogočnega Allaha. Allah pravi:
“To je napotilo svetovom za tiste med vami, ki si želijo prave poti. Toda vaše želje so pokorne volji Allaha, Gospodarja svetov!” (Sura At-Takuir, 81:27-29)
Uporaba Božje odredbe kot izgovor za delanje grehov
Obveza izvrševanja verskih dolžnosti, držanje za božje ukaze in izogibanje božjim prepovedim je pogojena s človekovo svobodno voljo in sposobnostjo, da naredi, kar izbere. Zato bo kreposten nagrajen za izbiro poti pravičnosti, slab pa bo kaznovan za izbiro poti hudobnosti.
Vsemogočni Allah nam ne vsiljuje dolžnosti, ki so nad našimi zmožnostmi, in za nikogar od nas noče, da bi zanemaril svojo versko dolžnost z uporabo božje odredbe kot izgovora.
Poleg tega nam je Allah podaril svobodno voljo in sposobnost izbire svojih dejanj ter nam jasno pokazal pot pravičnosti in tudi tisto hudobnosti. Torej, če se ne pokorimo Allahu, takšna nepokornost prihaja le po naši izbiri in zato bomo morali nositi posledice te izbire.
