Poslančeva skromnost
Poslanec ﷺ je bil tako skromen, da ni maral, da bi ljudje vstali ob njegovem prihodu in jim je to celo prepovedal. Čeprav družabnikom nihče ni bil ljubši od Allahovega poslanca, nikoli niso vstali, ko so ga videli prihajati, saj so vedeli, da mu to ni všeč. (Musnad Ahmad: 12345, Musnad Al-Bazzar: 6637)
Preden je Adijj ibn Hatim, arabski plemič, sprejel islam, je prišel v Medino, da bi poizvedoval po tej novi veri. “Ko smo hodili proti (poslančevi) hiši,” je kasneje povedal: “smo srečali staro slabotno žensko z otroki, ki ga je prosila, naj se ustavi. Ustavil se je za dlje časa, medtem ko mu je govorila o svojih potrebah. Rekel sem si pri sebi: ‘To zagotovo ni kralj; ne obnaša se kot kralj ali cesar.’ “ (Musnad Ahmad: 19381)
Njegova dejanja in gibi v družbi njegovih družabnikov so predstavljala domačo enostavnost in popolno skromnost, tako da tujec sploh ne bi mogel reči, kdo je. Nekoč je nek moški prišel in rekel: “Kdo od vas je Muhammad?” (Sahih Al-Buhari: 63)
Enes ibn Malik je rekel: “Vsaka od služabnic v Medini je lahko prijela za roko Allahovega poslanca in ga peljala, kamor je želela.” (Sahih Al-Buhari: 5724) Izraz ‘prijela za roko Allahovega poslanca’ izraža njegovo izjemno prijaznost in takojšen odziv za mlade in šibke. To poročilo razkriva poslančevo popolno skromnost v njegovi pripravljenosti, da poskrbi za potrebe nekaterih najbolj ranljivih članov družbe, žensk in služabnic.
Preberite si tudi Poslančeva radodarnost in velikodušnost
