Bizantinska zmaga

Bizantinska zmaga

Eden izmed kur’anskih čudežev je napovedovanje prihodnjih dogodkov. V nadaljevanju vam bomo pojasnili nekatere izmed njih. To je še eden izmed dokazov, da je Kur’an resnično Allahova beseda.

Eno izmed osupljivih napovedi najdemo v prvih ajetih, sure Ar-Rum, ki se nanašajo na Bizantinsko cesarstvo oz. Vzhodno rimsko cesarstvo. V ajetih (verzih) piše o tem, kako je Bizantinsko cesarstvo doživelo velik poraz, a kmalu je doživelo zmago.

الم ﴿١﴾ غُلِبَتِ الرُّومُ ﴿٢﴾ فِي أَدْنَى الْأَرْضِ وَهُم مِّن بَعْدِ غَلَبِهِمْ سَيَغْلِبُونَ ﴿٣﴾ فِي بِضْعِ سِنِينَ ۗ لِلَّـهِ الْأَمْرُ مِن قَبْلُ وَمِن بَعْدُ ۚ وَيَوْمَئِذٍ يَفْرَحُ الْمُؤْمِنُونَ

»Elif, lam mim. Bizantinci so premagani v najnižji deželi, toda po svojem porazu bodo zmagali čez nekaj let! Allahova je odločitev prej in potem.. Ta dan se bodo verniki veselili…« (Ar-Rum, 1-4)

Ti verzi so bili objavljeni približno 7 let po tem, ko so Bizantinci utrpeli nasilen poraz Perzijcev, okrog leta 620. Dejstvo je, da so Bizantinci ogromno izgubili in se je zdelo skoraj nemogoče, da bi sploh preživeli, kaj šele, da bi ponovno zmagali. Po porazu Bizantincev leta 613 v Antiohiji so Perzijci zavzeli Damask, Cilicijo, Tarz, Armenijo in Jeruzalem. Izguba Jeruzalema leta 614 je bila še posebej travmatična za Bizantince, ker so Perzijci zavzeli simbol krščanstva in uničili ”Church of the Holy Sepulchre”. Poleg tega so bili tudi Avari, Slovani in Langobardi resne grožnje Bizantincem. Avari so prodrli do sten Konstatinopla. Cesar Heraclius je dal staliti vse zlato in srebro v cerkvah in ga spremeniti v denar, s katerim bi lahko pokrili vojne stroške. Ko se je izkazalo, da to ni dovolj, so začeli taliti tudi bronaste kipe. Temu se je uprlo veliko guvernerjev, zato je začelo cesarstvo propadati. Perzijci so zasedli Mezopotamijo, Cilicijo, Sirijo, Palestino, Egipt in Armenijo, ki so prej spadale pod Bizanc. Skratka, vsi so pričakovali propad bizantinskega cesarstva.

Vendar pa so v tem času prvi ajeti sure Ar-Rum razkrili in napovedali, da bodo Bizantinci zmagali v časovnem obdobju od treh do devetih let. Ta napoved zmage se je zdela tako nemogoča, da so arabski izobraženci menili, da se ne bo nikoli uresničila, vendar pa je bila tudi ta napoved, kot vse druge v Kur’anu, resnična.

Leta 622 je Heraclius dobil številne zmage nad Perzijci in osvojil Armenijo. V decembru leta 627 je bila odločilna bitka v Nivinu, približno 50 kilometrov vzhodno od reke Tigris, v bližini Bagdada, za dva imperija, tudi v tej bitki je bizantinska vojska premagala perzijsko. Nekaj mesecev kasneje so Perzijci sklenili mir z Bizantinci in prisiljeni so bili vrniti vsa zavzeta ozemlja.

Bizantinska zmaga je bila zaključena leta 630, ko je cesar Heraclius premagal perzijskega vladarja Khosrowa II., ponovno zavzel Jeruzalem in spet dobil simbol krščanstva ter ga vrnil v ”Church of the Holy Sepulchre”. Na koncu se je bizantinska zmaga res zgodila v časovnem obdobju od treh do devetih let, kot je v ajetu naznanil Allah.

V tem ajetu je pokazan še en čudež: geografsko dejstvo, ki bi ga bilo v tem času nemogoče določiti, in to je, da so bili Bizantinci poraženi na ozemlju z najnižjo podmorsko višino. Arabski izraz »adna-l-Ard« se v mnogih prevodih prevaja kot “bližnje mesto”, vendar ne v dobesednem prevodu, ampak v figurativnem smislu. Beseda »adna«, ki izhaja iz besede »dani« (nizko), pomeni najnižje, beseda »ard« pa pomeni svet. Zato »adna al-ard« pomeni “najnižje mesto na Zemlji”. Zanimivo je dejstvo, da je bila vojna med Perzijo in Bizancem leta 613-614, v kateri so zmagali Perzijci, na najnižjem mestu na svetu, na ozemlju med Sirijo, Palestino in Jordanijo – pri Mrtvem morju, in sicer 395 metrov pod morsko gladino.

Seveda v tistem času ni bilo mogoče dokazati, da to območje res leži najnižje na svetu, kot lahko to dokažemo danes, in sicer s sodobno merilno opremo in metodami. To je bilo napisano v Kur’anu že v tistem času, kar je ponovno dokaz, da je to Allahova beseda.

Viri: