Verovanje v Allahove poslance je eden od šestih stebrov Imana (verovanja). Allah pravi:
آمَنَ الرَّسُولُ بِمَا أُنزِلَ إِلَيْهِ مِن رَّبِّهِ وَالْمُؤْمِنُونَ ۚ كُلٌّ آمَنَ بِاللَّـهِ وَمَلَائِكَتِهِ وَكُتُبِهِ وَرُسُلِهِ
“Poslanec je veroval v to, kar mu je bilo razodeto od njegovega Gospodarja, in prav tako verniki. Vsi so verovali v Allaha, Njegove angele, Njegove knjige in Njegove poslance.” (Sura Al-Bakara, 2:285)
Ta verz pojasni, da moramo verovati v vse Allahove poslance brez razlikovanja med njimi. Zato ne smemo verovati v neke in zavrniti drugih, kakor so storili judje in kristjani.
Ko je Poslanec ﷺ definiral iman (verovanje) je v zvezi s tem rekel: “To je, da veruješ v Allaha, Njegove angele, Njegove knjige, Njegove poslance, Zadnji dan in da verjameš v božjo odredbo, dobro in slabo.” (Sahih Muslim: 8)
Pomen verovanja v Poslance
To pomeni čvrsto verovanje, da je Allah poslal Poslanca vsakemu ljudstvu in skupnosti, pozival njene pripadnike k čaščenju edinole Allaha brez partnerjev, da so bili vsi Allahovi poslanci resnicoljubni, krepostni, zaupanja vredni in pravilno usmerjeni služabniki, ki so se trudili, da svoje ljudi usmerijo na pravo pot, in jim v popolnosti prenesli Allahovo sporočilo brez prikrivanja, izpuščanja ali dodajanja nečesa. Allah pravi:
فَهَلْ عَلَى الرُّسُلِ إِلَّا الْبَلَاغُ الْمُبِينُ
“Mar poslanci niso dolžni samo jasno oznanjati.” (Sura An-Nahl, 16:35)
Kaj vključuje verovanje v poslance?
1. Verovati, da je njihovo sporočilo resnično od Allaha in da jih je Allah poslal z enakim sporočilom, namreč častiti izključno Allaha in izogibati se lažnim božanstvom. Allah pravi:
وَلَقَدْ بَعَثْنَا فِي كُلِّ أُمَّةٍ رَّسُولًا أَنِ اعْبُدُوا اللَّـهَ وَاجْتَنِبُوا الطَّاغُوتَ
»Vsem ljudstvom smo poslali poslance: `Allaha obožujte in ogibajte se tagutov (tistih, ki se obožujejo poleg Allaha)´.« (An-Nahl, 36)
Zakoni se lahko razlikujejo, kakor tudi dovoljeno in prepovedano v sporočilu, s katerim so bili poslanci poslani svojim narodom, odvisno od tega, kateri zakoni so najbolj ustrezali ljudem. Allah pravi:
لِكُلٍّ جَعَلْنَا مِنكُمْ شِرْعَةً وَمِنْهَاجًا
“Vsakemu izmed vas smo predpisali zakon in jasno pot.” (Sura Al-Ma’ida, 5:48)
2. Verovati v vse poslance in glasnike vere. Verjamemo v tiste poslance, ki jih je Allah poimenoval, kakor so Nuh (Noe), Ibrahim (Abraham), Musa (Mojzes), Isa (Jezus) in Muhammad, naj bo Allahov mir in blagoslov z njimi vsemi. Kar se tiče tistih, ki jih On ni poimenoval, vanje verjamemo na splošno. Tistega, ki ne veruje v sporočilo enega samega poslanca, se razume za nevernika v vsakega izmed njih.
3. Verjeti verodostojnim poročilom in pripovedovanjem o poslancih in njihovih čudežih, ki so omenjeni v Kur’anu in poslančevih tradicijah, kakor pripoveduje zgodba, da je Allah za Mojzesa razdvojil morje.
4. Delovati v skladu z nareki zakona razodetega našemu poslancu Muhammadu ﷺ, ki je bil pečat Poslancev in najboljši izmed njih.
