Rekel je Mu’az ibn Džebel, naj se ga Allah usmili:
عَنْ مُعَاذِ بْنِ جَبَلٍ –رَضِيَ اَللَّهُ عَنْهُ –قَالَ:» كُنْتُ رَدِيفَ اَلنَّبِيِّ صَلَّى اَللَّهُ عَلَيْهِ وَسَلَّمَ عَلَى حِمَارٍ فَقَالَ لِي يَا مُعَاذُ؟ أَتَدْرِي مَا حَقُّ اَللَّهِ عَلَى الْعِبَادِ، وَمَا حَقُّ الْعِبَادِ عَلَى اَللَّهِ؟ قُلْتُ اَللَّهُ وَرَسُولُهُ أَعْلَمُ، قَالَ حَقُّ اَللَّهِ عَلَى الْعِبَادِ أَنْ يَعْبُدُوهُ، وَلا يُشْرِكُوا بِهِ شَيْئًا، وَحَقُّ الْعِبَادِ عَلَى اَللَّهِ أَنْ لا يُعَذِّبَ مَنْ لا يُشْرِكُ بِهِ شَيْئًا
“Jezdil sem osla z Božjim Poslanec ﷺ, nakar mi je rekel: ‘O Mu’az! Mar veš kakšna je Allahova pravica nad Njegovimi služabniki ter pravica ljudi do Allaha?’ Rekel sem: ‘Allah in Njegov Poslanec najbolje vesta.’ Dejal je: ‘Zares je Allahova pravica nad Njegovimi služabniki ta, da Ga (ljudje) obožujejo in Ga z ničemer ne enačijo. Pravica ljudi do Allaha pa je ta, da On ne kaznuje tiste, ki Ga z ničemer ne enačijo.‘” (Zabeležil: Bukhari in Muslim)
Beseda širk, ki se pojavlja v zgornjem hadisu ima širši pomen, zato jo je potrebno malo bolj podrobno obrazložit.
Ena od definicij širka glasi takole:
اتخاذ الشريك أو الند مع الله جل وعلا في الربوبية أو في العبادة أو في الأسماء والصفات
Šrik pomeni: pripisati partnerja ali enačiti nekaj oz. nekoga z Njim v Njegovem Gospodarstvu, v čaščenju ali v Njegovih imenih in lastnostih!
Širk v slovenščini lahko prevedemo tudi kot idolatrijo ali malikovanje, ta označuje dejanje, pri katerem nekdo časti neki predmet, osebo in podobno.
Ker islam na prvem mestu strogo prepoveduje širk, se kot edina religija odlikuje po monoteizmu.
Potemtakem je musliman tisti, ki očisti svojo vero (od kakršnekoli primesi širka/politeizma) hkrati pa zaneveruje v oboževanje lažnih bogov in tagutov.
