Kur’anske metode pri potvrjevanju Allahove Edinosti v pogledu ustvarjanja, oskrbe ter drugo

Metodologija Kur’ana pri potrjevanju obstoja Stvarnika ter Njegove Edinosti je v soglasju s čistim naravnim instiktom. To je utemeljeno na podlagi jasnih dokazov, katere sprejema vsak zdrav razum.

Splošno je znano, da ima vsak pojav svoj vzrok oz. svojega izvršitelja.

To je seveda splošno znano skozi naravo človeka ter vsakodnevnega doživljanja različnih stvari. Tudi majhen otrok instinktivno ve, da če ga nekdo udari potem sigurno obstaja tudi nekdo, ki je to povzročil. Tudi če ne bi videl tistega ki je to storil, bi vprašal: ‘Kdo me je udaril?’ in če bi mu nekdo odgovoril: ‘Nihče te ni udaril!’, takšen odgovor bi zagotovo zmedel tega otroka.

Allah je rekel:

أَمْ خُلِقُوا مِنْ غَيْرِ شَيْءٍ أَمْ هُمُ الْخَالِقُونَ

“Mar so ustvarjeni brez Stvarnika ali so se sami ustvarili?!” (At-Tur, 35)

V zgoraj navedenem ajetu so možnosti omejene. On je rekel (citiramo v približnem prevodu pomena): “Mar so ustvarjeni brez vzroka”, v pomenu: brez Stvarnika: “ali so se sami ustvarili?” – zares je eno in drugo neresnično. Torej je jasno, da je Allah ta, ki je ustvaril ljudi.

Nek pesnik je dejal:

وفي كل شيءٍ له آيةٌ * تدل على أنه واحـد

“…v vsaki stvari obstaja znak (dokaz),

ki dokazuje da je On (Allah) Wahid (Eden).”

Allah pravi:

هَٰذَا خَلْقُ اللَّهِ فَأَرُونِي مَاذَا خَلَقَ الَّذِينَ مِن دُونِهِ ۚ بَلِ الظَّالِمُونَ فِي ضَلَالٍ مُّبِينٍ

“To je Allahova stvaritev a pokažite Mi, kaj so drugi mimo Njega, ustvarili! Nič! Grešniki so v jasni zablodi.” (Lukman, 11)

أَفَمَن يَخْلُقُ كَمَن لَّا يَخْلُقُ ۗ أَفَلَا تَذَكَّرُونَ

“Mar je Tisti, ki ustvarja kakor tisti, ki ne ustvarja?! Mar se ne boste spametovali!” (An-Nahl, 17)

Torej ta izziv je ponovljen večkrat, vendar nihče zase ni dokazal, da ustvarja (iz ničesar). Tako ostaja jasno da je Allah Eden in Edini Stvarnik.