Mesto molitve v islamu
Islam ukazuje ljudem, naj opravljajo skupinske molitve, in jih spodbuja, naj to počnejo v mošeji, ki zagotavlja družbeno mesto za muslimane. Skupinske molitve pomagajo pri povečevanju in krepitvi vezi islamskega bratstva, enotnosti in združevanja med njimi. Islam obljublja večjo nagrado za tiste, ki se priključijo skupinskim molitvam, kakor je Poslanec ﷺ rekel: “Nagrada za molitev, ki jo človek opravi v skupini, je sedemindvajsetkrat večja od molitve, ki jo opravi sam.” (Sahih Al-Buhari: 619, Sahih Muslim: 650, in Musnad Ahmad: 5921)
Molitev se lahko opravlja povsod. To označuje eno od blagodati, ki nam jih je Allah podaril, ko je to vero naredil lahko in praktično. Poslanec ﷺ je rekel: “Zemlja mi je bila narejena za mesto čaščenja in je čista (tj. primerna za opravljanje Tejemmuma, ko ni razpoložljive vode ali ko je oseba ne more uporabiti). Zato vsak iz moje skupnosti, kogar doleti čas za molitev, lahko moli, kjerkoli se nahaja.” (Sahih Al-Buhari: 328, Sahih Muslim: 521)
Kriteriji, ki se morajo izpolniti glede mesta molitve
Islam določa, da mora biti mesto, kjer hočemo opraviti molitev, čisto. Allah pravi:
وَعَهِدْنَا إِلَىٰ إِبْرَاهِيمَ وَإِسْمَاعِيلَ أَن طَهِّرَا بَيْتِيَ لِلطَّائِفِينَ وَالْعَاكِفِينَ وَالرُّكَّعِ السُّجُودِ
“Ibrahimu in Ismailu smo ukazali: “Očistite Moje svetišče za obiskovalce, za tiste, ki se bodo v njem zadrževali, in tiste, ki bodo priklanjajoč se molili.” (Sura Al-Bakara, 2:125) Splošno pravilo pravi, da je mesto, kjer nameravamo moliti, čisto, razen če je jasno brez vsakršnega dvoma, da je bilo zamazano z neko nečistočo (kot je npr. človeška kri, urin, blato, poginula žival itd., pod nečisto ne spadajo stvari kakor je prah, zemlja ipd.) Če torej ni ničesar, kar bi mesto spremenilo v nečisto, se mora razumeti za čisto in je kot takšno primerno za opravljanje molitve, ne da bi uporabljali molilno preprogo.
Nekateri kriteriji so:
- Priporočeno se je izogibati mestu, kjer bi lahko motila ljudi, kakor je živahno javno mesto, prehod ipd.
- Na mestu ne sme biti stvari, ki povzročajo odvračanje pozornosti od molitve, kakor so slike (kakršne so tiste na nekaterih molilnih preprogah), glasni zvoki in glasba.
- Oseba ne sme moliti na mestu, kjer se posmehuje čaščenju, kakor je mesto, kjer so pijanci in fanatiki.