Allahov Poslanec ﷺ je rekel:
بُنِيَ الإِسْلامُ عَلَى خَمْسٍ شَهَادَةِ أَنْ لا إِلَهَ إِلا اللَّهُ وَأَنَّ مُحَمَّدًا رَسُولُ اللَّهِ وَإِقَامِ الصَّلاةِ وَإِيتَاءِ الزَّكَاةِ وَالْحَجِّ وَصَوْمِ رَمَضَانَ
“Islam je bil zgrajen na petih (stebrih): Pričanju, da ni resničnega boga poleg Allaha in da je Muhammed Njegov Poslanec, opravljanju molitve, dajanju Zekata, opravljanju Hadža in postu v mesecu Ramadanu.” (Sahih Al-Buhari 8, Muslim:16)
Allah je muslimanom zapovedal Zekat (obvezna miloščina) iz številnih razlogov, vključno z naslednjimi:
1. Ljubezen do bogastva je notranja človekova težnja in človek bo storil vse, kar je v njegovi moči, da ga pridobi. Iz tega razloga islam zahteva, da plača Zekat, da očisti svoje srce od sebičnosti in pohlepa. Allah pravi:
خُذْ مِنْ أَمْوَالِهِمْ صَدَقَةً تُطَهِّرُهُمْ
“Vzemi miloščino od njihovega blaga! S tem bodo očiščeni.” (Sura At-Tauba, 9:103)
2. Plačevanje Zekata vzgaja občutke naklonjenosti in harmonije ter goji družbeno kohezijo. Ker so ljudje ponavadi nagnjeni k temu, da imajo radi tiste, ki jim storijo nekaj dobrega, člani muslimanske skupnosti postanejo tako tesno povezani, da so podobni opekam stavbe, ki podpirajo ena drugo. Zločini, kot sta kraja in tatvina, ponavadi upadejo.
3. Plačevanje Zekata je živo izražanje reničnega čaščenja in popolne predanosti Allahu. Ko bogati plačajo Zekat, se pravzaprav pokorijo Allahovim ukazom in priznajo, da vsa blaginja konec koncev prihaja iz Allahovega obilja in milosti. Na takšen način Mu izrazijo tudi hvaležnost, ker jim je podaril Svoje blagoslove:
لَئِن شَكَرْتُمْ لَأَزِيدَنَّكُمْ
“Če boste hvaležni, vam bom naklonil še več.” (Sura Ibrahim, 14:7)
4. S plačevanjem Zekata se uresniči koncept družbene varnosti in relativne enakosti med člani družbe. Ko bogati razdelijo letno količino Zekata med upravičene prejemnike, se bogastvo ne kopiči le v rokah peščice ljudi in je namesto tega v neprestanem obtoku. Allah pravi:
كَيْ لَا يَكُونَ دُولَةً بَيْنَ الْأَغْنِيَاءِ مِنكُمْ
“Da ne ostane le v rokah premožnih med vami.” (Sura Al-Hašr, 59:7)
