Arabska beseda Salah (običajno prevedena kot molitev) dobesedno pomeni prošnjo. To je povezava, ki jo musliman vzpostavi s svojim Gospodarjem in Stvarnikom, ter predstavlja posebno manifestacijo popolne predanosti Allahu, obračanje k Njemu in iskanje Njegove pomoči ter podpore. Ko musliman stoji v molitvi pred svojim Gospodarjem, Ga doziva in veliča, njegovo razpoloženje postane umirjeno. Spozna svoj resničen in globok smisel nepomembnosti in minljivo naravo tega življenja ter prepozna veličino svojega Gospodarja in neizmerno milost, ki mu jo je On pokazal. Ta molitev ga nato spodbuja, da se drži načel božjega zakona in zavrže nepravičnost, nespodobnost in hudodelstvo. Allah pravi:
إِنَّ الصَّلَاةَ تَنْهَىٰ عَنِ الْفَحْشَاءِ وَالْمُنكَرِ
“Molitev zares odvrača od razvrata in zlih del.” (Sura Al-’Ankabut, 29:45)
Položaj in vrline molitve v islamu
Molitev (Salah) je nesporno največje dejanje čaščenja. To je dejanje, ki vključuje ne le telo, ampak tudi srce, um in jezik. Njena neizmerljiva pomembnost se lahko razume s številnih vidikov, vključno z naslednjimi:
Zavzema najvišji položaj v islamu
To je drugi steber islama, kakor je Poslanec ﷺ rekel: “Islam je zgrajen na petih (stebrih): Pričanje, da ni nobenega božanstva razen Allaha in da je Muhammad Allahov Poslanec, opravljanje molitve, plačevanje Zakata, opravljanje romanja in postenje v Ramadanu.” (Sahih Al-Buhari: 8, Sahih Muslim: 16) Ti stebri so temelji, na katerih je čvrsto vzpostavljen islam; steber pa je drog, s katerim je podprta stavba in brez katerega se bo zagotovo zrušila.
Pisni dokazi iz Kur’ana in poslančeve tradicije razumejo opravljanje molitve za dejanje, ki ločuje muslimane od nemuslimanov. Poslanec ﷺ je rekel:
بين الرجل وبين الكفر والشرك ترك الصلاة
“Med človekom in neverovanjem (kufr) ter politeizmom (šikr) je v zapostavljanju molitve.” (Sahih Muslim) Prav tako je rekel:
أن العهد الذي بيننا وبينهم الصلاة فمن تركها فقد كفر
“Zares je razlika med nami in mnogobožci v opravljanju molitve. Kdor jo zapusti, je postal nevernik.” (Sunan At-Tirmizi: 2621, Sunan An-Nasa’i: 463)
Allah vernikom ukazuje, naj jo opravijo v vseh okoliščinah – bodisi na potovanju ali ko so doma, v času vojne ali miru, in ko so bolni ali zdravi, v skladu z njihovo zmožnostjo. Allah pravi (citiramo v približnem prevodu pomena): “Pazite na molitve.” (Sura Al-Bakara, 2:238) Vsemogočni Allah opisuje Svoje zveste služabnike kot tiste, “ki redno opravljajo molitve.” (Sura Al-Mu’minun, 23:9)
