Verovanje v Allaha

Verovanje v Allaha (slavljen naj je On), pomeni čvrsto prepričanje, da je Allah, Gospodar, Vladar in Stvarnik vsega. Edini On si zasluži, da Ga ljudje obožujejo z molitvijo, postom, upanjem, stahom itd.

Iman – verovanje v Allaha (slavljen naj je On), sestavljajo trije principi:

  • verovanje, da je samo Allah, Stvarnik in Gospodar vsega (tewhidur-rububijje)
  • verovanje, da se samo Njega obožuje (tewhidul-uluhijje)
  • verovanje, da samo Njemu pripadajo najlepša imena in lastnosti, ki so popolna (tewhidul-esmai we-ssifat)

Zato človek ne more biti vernik v Allaha (slavljen naj je On), vse dokler ne bo veroval, da je On Gospodar vsega in da ni drugega gospodarja, razen Njega. Samo On je Bog ter samo On se lahko obožuje. On je popoln v Svojih imenih in lastnostih ter nihče drugi ni popoln kot je On.

Verovanje v Allahovo Gospostvo oz. Gospodarstvo – tewhidur-rububijje

To pomeni čvrsto verovati, da je Allah Gospodar, stvarnik, ohranjevalec in oskrbovalec vsega; da On daje življenje in povzroča smrt; da samo On lahko daje dobro ali škodo; da vse odločitve ležijo pri Njem, da je v Njegovi roki vse dobro, da ima On moč nad vsem; in da pri vsem tem nima nobenega partnerja.

أَلَا لَهُ الْخَلْقُ وَالْأَمْرُ

“Samo On ustvarja in odloča!” (Sura Al-‘Araf, 54)

Kot del našega verovanja, sprejemamo, da edino Allahu pripada oblast nad vsemi bitji.

Vzvišeni Allah je rekel:

وَلِلَّـهِ مُلْكُ السَّمَاوَاتِ وَالْأَرْضِ

“Samo Allahova je oblast na nebesih in na Zemlji…” (Sura An-Nur, 42)

Arabski mnogobožci v času Poslanca (naj je Božji mir in blagoslov z njim) so potrjevali Allahovo Gospostvo. Verovali so, da je On Stvarnik, Gospodar in Upravljevalec vseh zadev, vendar samo ta potrditev ni bila dovolj, da bi bili sprejeti pod okrilje islama. Allah pravi:

وَلَئِن سَأَلْتَهُم مَّنْ خَلَقَ السَّمَاوَاتِ وَالْأَرْضَ لَيَقُولُنَّ اللَّـهُ ۚ قُلِ الْحَمْدُ لِلَّـهِ ۚ بَلْ أَكْثَرُهُمْ لَا يَعْلَمُونَ

“Če jih vprašaš: ‘Kdo je ustvaril nebesa in Zemljo?’, bodo zagotovo rekli: ‘Allah.’ Reci: ‘Hvala Allahu!’ Toda večina tega ne ve.” (Sura Lukman, 31:25)

Potrjevanje, da je Allah Gospodar vseh svetov, da je lastnik in oskrbovalec, posledično vodi k temu, da morajo biti vsa dejanja čaščenja usmerjena izključno Njemu, brez jemanja kakršnihkoli partnerjev Njemu pri čaščenju.

V islamskih knjigah obstajajo poglavlja, ki govorijo o medsebojni povezavi med verovanjem v Allahovo Gospodarstvo tj. da nas je ustvaril Bog in čaščenjem Njega.

Rekel je Allah:

يَا أَيُّهَا النَّاسُ اعْبُدُوا رَبَّكُمُ الَّذِي خَلَقَكُمْ وَالَّذِينَ مِن قَبْلِكُمْ لَعَلَّكُمْ تَتَّقُونَ

“O, ljudje! Obožujte svojega Gospodarja, ki je ustvaril vas in vaše prednike, da bi se rešili kazni.” (Sura Al-Bekara, 2:21)

V omenjenem verzu vidimo primer medsebojne povezave med verovanjem da je Allah naš Gospodar in čaščenjem Njega, v besedah: “Obožuje svojega Gospodarja”.

Nesmiselno bi bilo, če bi potrjevali, da je Allah stvarnik vsega, upravljevalec vseh zadev in tisti, ki daje življenje ter povzroča smrt, potem pa bi dejanja čaščenja usmerili nekomu drugemu poleg Njega. Takšno početje je zares ogromna zabloda in eden od največjih grehov. Allah pravi:

وَإِذْ قَالَ لُقْمَانُ لِابْنِهِ وَهُوَ يَعِظُهُ يَا بُنَيَّ لَا تُشْرِكْ بِاللَّـهِ ۖ إِنَّ الشِّرْكَ لَظُلْمٌ عَظِيمٌ

“In ko je Lukman svetoval svojemu sinu, mu je rekel: “O, moj sin, ne jemlji si boga poleg Allaha. Širk (oboževanje nekoga ali nečesa drugega poleg Allaha) je zares velikanski zločin.” (Sura Lukman, 31:13)

Ko je bil Poslanec (naj je Božji mir in blagoslov z njim) vprašan o največjem grehu v Allahovem pogledu, je odvrnil:

أن تجعل لله نداً وهو خلقك

“Da Allahu pripišeš partnerja v čaščenju, čeprav te je samo On ustvaril.” (Sahih Al-Buhari: 4207, Sahih Muslim: 86)

Verovanje, da je Allah edini, ki je vreden čaščenja – tewhidul-uluhijje

Kaj to pomeni?

To pomeni odločno verovanje, da je Allah edini resnični Bog, ki si zasluži čaščenja. To narekuje, da morajo biti vsa javna in tajna dejanja čaščenja, kakor so prošnja, strah, zanašanje, molitev, obvezna miloščina (Zakat), postenje in iskanje pomoči, usmerjena izključno Njemu. Allah pravi:

وَإِلَـٰهُكُمْ إِلَـٰهٌ وَاحِدٌ ۖ لَّا إِلَـٰهَ إِلَّا هُوَ الرَّحْمَـٰنُ الرَّحِيمُ

“Vaš Bog je samo en Bog. Ni drugega boga razen Njega, Najbolj milostnega, Najbolj usmiljenega.” (Sura Al-Bakara, 2:163)

يَا أَيُّهَا النَّاسُ اعْبُدُوا رَبَّكُمُ الَّذِي خَلَقَكُمْ وَالَّذِينَ مِن قَبْلِكُمْ لَعَلَّكُمْ تَتَّقُونَ

“O, ljudje! Obožujte svojega Gospodarja, ki je ustvaril vas in vaše prednike, da bi se rešili kazni.” (Sura Al-Bekara, 2:21)

Prav tako je rekel Allah:

وَلَقَدْ بَعَثْنَا فِي كُلِّ أُمَّةٍ رَّسُولًا أَنِ اعْبُدُوا اللَّـهَ وَاجْتَنِبُوا الطَّاغُوتَ

“Vsem ljudstvom smo poslali poslance: `Allaha obožujte in ogibajte se tagutov (tistih, ki se obožujejo poleg Allaha)´.” (Sura An-Nahl, 36)

Prenešeni verzi pojasnjujejo, da je Allah edini Bog, kar pomeni, da si samo On zasluži biti čaščen in da nihče drug ne sme biti čaščen poleg ali namesto Njega.

Pomembnost verovanja, da je Allah Edini Bog vreden čaščenja

Pomembnost verovanja, da je Allah edini Bog vreden čaščena, je razvidna s številnih vidikov:

Čaščenje Allaha je glavni smisel obstoja ljudi in džinnov. Allah pravi:

وَمَا خَلَقْتُ الْجِنَّ وَالْإِنسَ إِلَّا لِيَعْبُدُونِ

“Džinne in ljudi sem ustvaril le zato, da Mene častijo.” (Sura Az-Zarijat, 51:56)

Čaščenje Allaha je tudi razlog, da je Allah pošiljal poslance in razodeval božje knjige, s čimer je bilo potrjeno, da je Allah edini Bog vreden čaščenja in zavrnjena vsa lažna božanstva, ki so čaščena poleg ali skupaj z Njim. Allah pravi:

وَلَقَدْ بَعَثْنَا فِي كُلِّ أُمَّةٍ رَّسُولًا أَنِ اعْبُدُوا اللَّـهَ وَاجْتَنِبُوا الطَّاغُوتَ

“Vsem ljudstvom smo poslali poslance: `Allaha obožujte in ogibajte se tagutov (tistih, ki se obožujejo poleg Allaha)´.” (Sura An-Nahl, 36)

Čaščenje Allaha je prva dolžnost človeka do svojega Stvarnika. Ko je Poslanec dajal navodila in ukaze Mu’azu ibn Džabalu, preden ga je poslal v Jemen, mu je rekel:

“Odhajaš k ljudem Knjige. Naj bo prva stvar, h kateri jih boš pozval, pričanje, da ni nobenega božanstva vrednega čaščenja, razen Allah.” (Sahih Al-Buhari: 1389, Sahih Muslim: 19) To je, naj usmerijo vsa dejanja čaščenja izključno Njemu.

Verovanje, da je Allah edini Bog vreden čaščenja, je dejanska uresničitev pomena izjave La ilahe illAllah. Arabska beseda ilah (na splošno prevedena kot ‘Bog’) se nanaša na vsako bitje, ki se ga časti. Torej, ni nobenega Boga, ki bi si resnično zaslužil biti čaščen, razen Allaha, in zato nobeno dejanje čaščenja ne sme biti usmerjeno, razen izključno Njemu.

Verovanje, da je Allah edini Bog vreden čaščenja, je logičen izid verovanja, da je On Stvarnik, Gospodar in Upravljalec vseh zadev.

Pomen čaščenja (‘Ibadet)

Arabski izraz ‘Ibadet obsega vse besede in dejanja, ki jih Allah ljubi in odobrava in ki jih je zapovedal ali priporočil, bodisi da so takšne besede in dejanja javna, kakor so molitev, miloščina (zekat) in romanje; bodisi tajna, kakor so ljubezen do Allaha in Njegovega Poslanca (naj je Božji mir in blagoslov z njim), strah pred Allahom, zanašanje Nanj in iskanje Njegove pomoči.

Šejkhul-Islam Ibn Tejmijje, (naj se mu Allah usmili) je definiral ‘ibadet na sledeč način:

اسم جامع لكل ما يحبه الله ويرضاه من الأقوال، والأعمال الظاهرة والباطنة

“‘Ibadet je vsesplošen naziv, za vse tisto kar Allah ljubi in s čimer je zadovoljen, od dejanj in besed, javnih ali tajnih.”

Čaščenje (‘Ibadet) obsega vsa dejanja vernika, pod pogojem, da jih stori z namenom približevanja Allahu. Torej koncept čaščenja v islamu ni omejen na splošne obrede, kakor sta molitev in postenje, temveč vključuje vsa koristna dejanja, ki so storjena z dobrimi nameni. Tako se vsa dobra dejanja, ki jih musliman stori, štejejo za dejanja čaščenja, za katera bo nagrajen na onstranstvu. Če jé, pije in spi, na primer, z namenom okrepitve, da se bo lahko pokoraval Allahu, bo za ta namen nagrajen. Tako musliman celo življenje živi za Allaha. Njegovo prehranjevanja za okrepitev, da se bo pokoraval Allahu, njegova poroka, da se bo izognil nedovoljenim spolnim odnosom, iskanje znanja, pridobivanje diplome, raziskovanje in ženina skrb za svojega moža, otroke in dom, vse to so dejanja čaščenja, dokler jih spremljajo dobri nameni.

Čaščenje je eden od razlogov našega ustvarjanja

Allah pravi:

وَمَا خَلَقْتُ الْجِنَّ وَالْإِنسَ إِلَّا لِيَعْبُدُونِ ﴿٥٦﴾ مَا أُرِيدُ مِنْهُم مِّن رِّزْقٍ وَمَا أُرِيدُ أَن يُطْعِمُونِ ﴿٥٧﴾ إِنَّ اللَّـهَ هُوَ الرَّزَّاقُ ذُو الْقُوَّةِ الْمَتِينُ

“Džinne in ljudi sem ustvaril le zato, da Mene častijo. Od njih ne želim nobene oskrbe in nočem, da Me hranijo. Resnični oskrbovalec je samo Allah, Gospodar velike moči in Močni.” (Sura Az-zarijat, 51:56-58)

Stebra čaščenja

Način čaščenja, ki ga je Allah predpisal, temelji na dveh pomembnih stebrih:

  • Prvi steber: Popolna ponižnost in strah
  • Drugi steber: Popolna ljubezen do Allaha

Tako mora čaščenje (‘Ibada), katerega opravljanje je Allah ukazal Svojim sužnjem, spremljati (1) popolna predanost in ponižnost pred Allahom ob strahu pred Njim in (2) popolna ljubezen do Njega. Ljubezen, ki je ne spremlja strah in ponižnost, kakor je ljubezen do hrane in bogastva, se ne more smatrati za čaščenje. Po istem principu se tudi strah, ki ga ne spremlja ljubezen, kakor je strah pred divjo zverjo ali tiranskim vladarjem, ne more smatrati za čaščenje. Da bi bilo čaščenje izpolnjeno, ko opravljamo neko dejanje, se morata izpolniti tako ljubezen kot strah, to pa je lahko usmerjeno izključno Allahu.

Pogoja čaščenja

Da bi bilo čaščenje ali ‘Ibada veljavno in sprejeto, se morata izpolniti dva pogoja:

 Iskrenost: Mora biti usmerjeno iskreno in izključno Allahu.

Sledenje usmeritvi Allahovega Poslanca (naj je Božji mir in blagoslov z njim).

S poudarkom te točke Allah pravi:

بَلَىٰ مَنْ أَسْلَمَ وَجْهَهُ لِلَّـهِ وَهُوَ مُحْسِنٌ فَلَهُ أَجْرُهُ عِندَ رَبِّهِ وَلَا خَوْفٌ عَلَيْهِمْ وَلَا هُمْ يَحْزَنُونَ

“Res je, da tistemu, ki se preda Allahu in je pri tem dobrodelnik, pripada nagrada pri njegovem Gospodarju. Za takšne ne bo strahu in ne bodo žalovali.” (Sura Al-Bakara, 2:112)

Izjava ‘tistemu, ki se preda Allahu’ pomeni, da je spoznal bistvo monoteizma z iskrenim čaščenjem izključno Allaha.

Besede ‘in je pri tem dobrodelnik’ pomenijo, da sledi Allahovemu zakonu in usmeritvi (Sunni) Allahovega Poslanca (naj je Božji mir in blagoslov z njim).

Verovanje v Allahova Imena in Lastnosti – tewhidul-esmai we-ssifat

To vključuje verovanje v imena in lastnosti, ki jih je Allah potrdil Zase, ali ki jih je Njegov Poslanec (naj je Božji mir in blagoslov z njim) potrdil Zanj, na način, ki ustreza Njegovemu veličanstvu.

Allah ima najlepša imena in popolne lastnosti. Vsa Njegova imena in lastnosti so edinstvene. Allah pravi:

لَيْسَ كَمِثْلِهِ شَيْءٌ ۖ وَهُوَ السَّمِيعُ الْبَصِيرُ

“Njemu ni nič podobno. On je Vseslišni in Vsevidni.” (Sura Aš-Šura, 42:11)

V tej kategoriji sta zelo pomembni dve stvari:

Prva: Potrjevanje Allahovih imen in lastnosti. Potrjevanje in sprejem Allahovih imen in lastnosti, ki se prenašajo v Kur’anu ali v besedah Allahovega Poslanca Muhammeda.

Druga: Zanikati kakršnokoli primerjavo z Njegovimi stvarjenji. To je zanikanje in zavračanje kakršnekoli primerjave med Allahom in Njegovimi bitji v katerem koli od Njegovih imen in lastnosti, ker je Allah rekel:

لَيْسَ كَمِثْلِهِ شَيْءٌ ۖ وَهُوَ السَّمِيعُ الْبَصِيرُ

“Njemu ni nič podobno. On je Vseslišni in Vsevidni.” (Sura Aš-Šura, 42:11)

Glede tewhida el-esma’i i wes-sifat obstajajo dve vrsti zablojenih skupin:

Prvi so na poti primerjave, primerjali so podobnost med Allahom in Njegovimi bitji govoreč: “Allah ima sluh, kot je naš sluh in On ima vid kot mi, ki imamo vid.” Oni tako interpretirajo tudi druga Allahova imena in lastnosti. Odgovor tem ljudem je del ajeta: “Nič ni kot On.” Vedite, da kdorkoli, ki primerja Allahova imena in lastnosti z lastnostmi nekoga od Njegovih bitij je nevernik in to stališče je konsenz islamskih učenjakov.

Druga zablojena skupina se je izognila tistemu, v kar je padla prva skupina glede primerjave, vendar so oni na svoji poti zanikali Allahova imena in lastnosti, saj niso sprejeli tisto, kar je Allah potrdil za Sebe in tisto, kar je Njegov Poslanec (naj je Božji mir z njim) potrdil glede Njegovih imen in lastnosti. Oni pravijo: “Allah ne sliši, niti vidi.” Oni so zanikali Allahove lastnosti, lastnost tega, da se je Allah vzdignil nad Njegovim Aršom (prestolom), zanikali so prav tako tudi nekatere druge Njegove lastnosti. Odgovor tem ljudem je ajet: “On vse sliši in vidi.”

Opomba: (spodnji del je zelo pomemben!)

Pravilno stališče glede verovanja v Allaha in vsa Njegova imena in lastnosti, ki so omenjena v Kur’anu ter tista o katerih nas je obvestil Allahov Poslanec (naj je Božji mir in blagoslov z njim) – je brez kakršnegakoli tahrifa (spreminjanja njihovega pomena), brez ta’tila (zanikanja-negacije), brez tekjifa (spraševanja o kakovosti) in brez temsila (primerjave, razmišljanja o podobnosti z Njegovimi bitji).

 

Mogoče vam bo všeč tudi