To pomeni čvrsto verovanje, da je Vsemogočni Allah spustil nekatere Božje knjige nekaterim Svojim poslancem in da vsebujejo Allahov govor, o katerem moramo razmišljati na način, ki ustreza Njegovemu veličanstvu. Te knjige vsebujejo tudi resnico, svetlobo in usmeritev za ljudi, tako na tem svetu kot na onostranstvu.
Verovanje v Božje knjige je eden od šestih stebrov verovanja, kakor Allah pravi:
يَا أَيُّهَا الَّذِينَ آمَنُوا آمِنُوا بِاللَّـهِ وَرَسُولِهِ وَالْكِتَابِ الَّذِي نَزَّلَ عَلَىٰ رَسُولِهِ وَالْكِتَابِ الَّذِي أَنزَلَ مِن قَبْلُ
“O, vi, ki verujete! Verujte v Allaha in verujte v Njegovega poslanca, v Knjigo, ki jo je razodel svojemu poslancu, ter v Knjige, ki jih je razodel pred tem.” (Sura An-Nisa’, 4:136)
V tem verzu Vsemogočni Allah ukazuje vernikom, naj verujejo Vanj in v Njegovega poslanca (naj je Božji mir in blagoslov z njim) in v knjigo, ki jo je razodel Svojemu poslancu, poimensko Kur’an. Prav tako nam ukazuje, naj verujemo v vse knjige, ki jih je razodel pred Kur’anom.
Ko je definiral verovanje (Iman), je Poslanec (naj je Božji mir in blagoslov z njim) nekoč rekel: “To je, da veruješ v Allaha, Njegove angele, Njegove knjige, Njegove poslance, Zadnji dan in da verjameš v božjo odredbo, dobro in slabo.” (Sahih Muslim: 8)
Kaj vključuje verovanje v Božje knjige?
- Verovanje, da so bile zares razodete od Allaha.
- Verovanje, da vsebujejo Allahov govor.
- Verovanje v božje knjige, ki jih je imenoval Allah, kakor so Kur’an, ki ga je razodel našemu poslancu Muhammadu, Tevrat (Tora), ki ga je razodel Musau (Mojzes) in Indžil (Evangelij), ki ga je razodel Isau (Jezus) (mir z vsemi), Zebur objavljen Davudu (David) ter Suhufi objavljeni Ibrahimu (Abraham) (naj je Božji mir z njimi).
- Verovanje v verodostojne zgodbe omenjene v njih.
- Postopati po teh predpisih, kateri niso derogirani in biti zadovoljen z njimi, vseeno ali razumel njihovo modrost ali pa ne. Vse prejšnje knjige so derogirane z Kur’anom, kakor to Kur’an pravi (citiramo v približnem prevodu pomena): “Tebi razodevamo Knjigo, resnico, samo da potrdi prej razodete knjige in da bedi nad njimi….” (Približen prevod iz sure Al-Maide, 48) Bistvo je, da se ne sme postopati po katerem koli predpisu iz prejšnjih knjig, razen po tistemu kar je pravilno v njih in je to Kur’an potrdil.
