Med
Rekel je Vzvišeni Allah:
وَأَوْحَىٰ رَبُّكَ إِلَى النَّحْلِ أَنِ اتَّخِذِي مِنَ الْجِبَالِ بُيُوتًا وَمِنَ الشَّجَرِ وَمِمَّا يَعْرِشُونَ ﴿٦٨﴾ ثُمَّ كُلِي مِن كُلِّ الثَّمَرَا
“Gospodar tvoj je čebelo navdihnil: ‘Delaj si hiše v hribih in v vdolbinah in v tistem kar naredijo ljudje, potem, hrani se z vsakršnimi plodovi in potem pojdi po stezah Gospodarja tvojega poslušno.’ Iz njihovih drobovij prihaja pijača različnih barv, ki je zdravilo za ljudi. To je zares dokaz za ljudi, ki razmišljajo.”
(An-Nahl, 68-69)
V tefsirju Taberija se prenaša, da je Ibn Abbas rekel:
عن ابن عباس ( فِيهِ شِفَاءٌ لِلنَّاسِ ) العسل
“v njemu je zdravilo za ljudi”, tj. v medu (je zdravilo za ljudi).
Med je sladka in židka tekočina, ki jo čebele in druge žuželke proizvajajo iz cvetličnega nektarja (medičine) ali iz mane, ki jo izločajo kljunate žuželke. Čisti med ne sme vsebovati nobenih dodatkov, to je vode ali sladil. Je precej slajši od namiznega sladkorja in ima za peko posebej primerne kemične lastnosti. Zaradi značilnega okusa ga imajo nekateri raje od sladkorja in ostalih sladil.
Tekoči med se ne pokvari, lahko kristalizira v trdno stanje. V tekočino ga pretvorimo s segrevanjem do 45° C – če to mejo presežemo – izgubi zdravilne lastnosti. Zaradi velike koncentracije sladkorja uničuje bakterije z osmotskim razkrojem. Naravni med vsebuje od 14 do 18 odstotkov vlage. Dokler količina ne preseže 18 %, se noben organizem v njem ne more razviti v večjem številu.
Preučevanje cvetnega prahu in trosov v medu (melisopalinologija) lahko razkrije cvetlično poreklo medu. Ker so čebele elektrostatično nabite, privlačijo tudi druge delce, kar je uporabno pri ugotavljanju stopnje onesnaženosti okolja z radioaktivnostjo, prahom ali drugimi snovmi.
Zdravilni učinki medu
Allah pravi v Kur’anu:
فِيهِ شِفَاءٌ لِّلنَّاسِ
“… v njemu (medu) je zdravilo za ljudi.“
Protimikrobna učinkovitost
Na to temo je bilo narejenih veliko študij, vse kažejo, da ima med protimikrobno učinkovitost proti številnim bakterijam (npr. Staphylococcus aureus , Helicobacter pylori) in tudi nekaterim glivicam. Za to je zaslužna visoka vsebnost sladkorja, ki preprečuje razmnoževanje bakterij ter delovanje encimov in drugih antibiotičnih snovi. Tako priporočajo med za celjenje ran (tudi kirurških), opeklin, raznih vnetij (ščiti rane pred novimi okužbami), dentalnih ran in različnih izpuščajev in zmanjša vonj rane. Ker deluje na H.pylori ga lahko uporabljamo za zdravljenje razjed na želodcu. Med obdrži rano čisto, ker ima sposobnost, da razbije t.i. „biofilm“, ki se tvori na številnih vrstah ran. Prav tako dobro deluje proti vnetjem, zmanjšuje bolečino, predvsem pri opeklinah in čirih. Lahko tudi zmanjša nastajanje brazgotin.
Prehransko dopolnilo
Je bogato energijsko hranilo, ki vsebuje tudi vitamine, minerale, encime, antioksidante. Še posebej svetujejo njegovo uporabo pri slabokrvnosti, nezadostni prehranjenosti, nosečnosti, v stanjih hude fizične obremenitve, pri zmanjšani odpornosti imunskega sistema, v starosti in pri okrevanju po bolezni.
Pomirjevalni učinki
Med pomirja, omogoča sprostitev in boljši spanec. Npr. sam med pomirja, če pa dodamo dve žlici meda kateremukoli pomirjajočemu čaju, le-ta povečuje njegovo delovanje.
Za razne pljučne bolezni
Med pomiri pljuča, olajša izkašljevanje, zmanjša kašelj in olajša dihanje. Uporablja se pri kašlju, hripavosti, vnetju grla, lajša težave pri astmi.
Učinki na prebavila
Med pomaga proti mišičnim krčem, olajša prebavni proces, pomaga pri zgagi, razjedah na želodcu ali dvanajsterniku in deluje rahlo odvajalno (krepi gibljivost črevesja). Pomaga tudi jetrom pri presnovi ogljikovih hidratov, pri izplavljanju strupov in pri boleznih jeter.
Antioksidativno delovanje
Ima pomembno vlogo pri obrambi organizma proti prostim radikalom, ki nastajajo v našem telesu.
Za kozmetične namene
Med umirja nadraženo kožo in se veliko koristi pri izdelavi mil, šamponov, losionov, krem, lepotilnih mask….
Med se je v preteklosti dostikrat uporabljal tudi kot zdravilo za plešavost, kontracepcijsko sredstvo. Pogostokrat se je med mešal z raznimi zdravilnimi rastlinami ali žitaricami iz določenega geografskega področja, s čimer bi se pomnožilo njegovo delovanje kot zdravilo.
