Predno kaj povemo o zgoraj omenjeni sekti, naj najprej razjasnimo enega izmed temeljev islama. Namreč Vzvišeni Allah je v Kur’anu rekel:
مَّا كَانَ مُحَمَّدٌ أَبَا أَحَدٍ مِّن رِّجَالِكُمْ وَلَكِن رَّسُولَ اللَّهِ وَخَاتَمَ النَّبِيِّينَ
“Muhammed ni oče nikomur od vaših ljudi, temveč je Allahov Poslanec in pečat, zadnji glasnik vere.”(El-Ahzab, 40)
Allahov Poslanec, naj je Božji mir in blagoslov z njim, je rekel: “Poslanstvo in glasništvo vere sta prekinjena. Za menoj ne bo ne poslanca ne glasnika vere.” (zabeležil imam Ahmed)
Naziv “Pečat vseh glasnikov vere” pomeni, da za časa njegovega življenja in po njegovi smrti, Allah ne bo poslal ne poslanca ne glasnika vere. Tako je Allahov Poslanec Muhammed, naj je Božji mir in blagoslov z njim, zadnji, ki je prejel razodetje in kdorkoli trdi nasprotno je nevernik.
Za časa Muhammeda, naj je Božji mir in blagoslov z njim, so se pojavljali samooklicani Božji poslanci. Najbolj znana sta Musejlema El-Kezzab in El-Esved El-Ansi. Oba so muslimani ostro obsodili in razglasili za bogokletneža. Podobno se je zgodilo v Indiji v 19. stoletju, ko se je pojavil Mirza Gulam Ahmed.
Mirza Gulam Ahmed (1835-1908)
Rojen je v kraju Kadijan (pokrajina Pandžab, tedanja Indija). Izhaja iz družine, ki je slovela po izdajstvu svoje vere in domovine. Tako je tudi Mirza vzgojen, da bo zvest in pokoren imperialistični Britaniji pod katero je spadala tedanja Indija. Zase je trdil, da prejema Božje razodetje in da metaforično pooseblja drugi prihod Jezusa (naj je Božji mir z njim). Kolonialistom je ustrezala njegova misija/delovanje, saj je nenehno prepričeval ljudi okrog sebe, da je britanska nadoblast Božji blagoslov za njih. Odvračal je ljudi od upora proti okupatorju in poveličeval hlapčevanje kolonialistom. Tako so Mirza Gulam Ahmed in Velika Britanija imeli vzajemno korist in delovali z roko v roki. Slednja je nenehno podpirala delovanje Ahmadija “muslimanov”, zato imajo ti še danes tam svoj glavni sedež.
Mirza Gulam Ahmed o Veliki Britaniji: “Jaz sem že od nekdaj njen predani sluga in eden tistih, ki ji želi dobro. Vedno ji pristopa predanega srca in tudi moj oče je pri njej užival ugled in lepo besedo. Imam zasluge pri tej državi za katere menimo, da jih ne bo nikoli pozabila. Moje oče, Mirza Gulam Murteza, je bil eden izmed izbrancev kraljestva, ki je pri njej užival časti in katerega je dobro poznala. Nikoli nismo bili izmed tistih v katere bi lahko podvomila. Naša iskrenost in predanost je očitna celemu svetu in popolnoma jasna vladajočim. Naj bo kraljestvo obveščeno o nas preko svojih namestnikov, ki so prihajali in ostajali pri nas. Videli so kako živimo in kako smo prvi prvi vsaki uslugi. Ni potrebno detaljno razlagati te resnice, saj je Britanija dovolj obveščena o naši predanosti, o naših uslugah in naši pomoči, katero smo redno od časa do časa dajali, še posebej v času neredov, ki so storjeni s strani nepridipravih in anarhistov.“… “To je božansko-nebeško kraljestvo, ki me je obogatilo, zakrpalo moje siromaštvo, me osvežilo, osvetlilo mojo noč in slavila me kot nadarjenega. Zato sem se odločil pomagati kraljestvu…“ (vir: Nuru-l-Haq, str 26.)
Poleg navedenega, Ahmadija kot sekta ima še veliko drugih deviacij oz. zablojenih prepričanj, ki se v popolnosti razlikujejo od pravilnega islamskega verovanja.
