Premikanje gora v Kur’anu
Rekel je Allah v Kur’anu:
وَتَرَى الْجِبَالَ تَحْسَبُهَا جَامِدَةً وَهِيَ تَمُرُّ مَرَّ السَّحَابِ ۚ
“Vidiš gore in misliš, da so nepremične, a gore se premikajo kakor se oblaki premikajo…” (An-Neml, 88)
Premikanje gora izvira iz premikanja zemeljske skorje, na kateri se nahajamo, saj vemo, da se kontinentalne plošče premikajo. Pomembno je poudariti, da je v 20. stoletju nemški znanstvenik Alfred Wegener nastopil s trditvijo, da so bili sprva kontinenti skupaj in da so se potem z različnimi premikanji oddaljili drug od drugega.
Da je Wegener trdil pravilno, so geologi znanstveno potrdili šele 50 let po njegovi smrti, in sicer v 80. letih prejšnjega stoletja. Wegener je zapisal v enem od svojih člankov, ki je bil objavljen leta 1915, da so bili kontinenti pred približno 500 milijoni let medsebojno povezani in da se je ta ogromen kontinent imenovan Pangea, nahajal pa se je predvsem na južni polobli.
Pred približno 180 milijoni let pa se je kontinent Pangea razcepil na dva dela. Eden od dveh velikih kontinentov se je imenoval Gondvana, ki pa je obsegal: Afriko, Avstralijo, Antarktiko in Indijo. Drugi kontinent, imenovan Lavrazija, pa je obsegal Evropo, Severno Ameriko in Azijo, brez Indije. Nato sta se ta dva kontinenta cepila na manjše kontinente, ki jih danes poznamo. Kontinentalne plošče se še danes premikajo po nekaj centimetrov letno. To premikanje je bilo odkrito s pomočjo izčrpnih geoloških preiskav. Tektonika plošč izhaja iz dveh, med seboj ločenih, geoloških opazovanj: celinskega narivanja v začetku 20. stoletja in širitvi morskega dna, opaženo v letu 1960.
Geografi pojasnjujejo tektoniko plošč kot pojav premikov celin. Zunanji sloj Zemlje, razdeljen na dva sloja: zunanja litosfera (skorja, ki je sestavljena iz: kisika 46,6%, silicija 27,7%, aluminija 8,1% in železa 5,0%) in notranja astenosfera (plašč, zelo segreta viskozna snov, segreta tudi do 3700°C), predstavljata 84% Zemljine prostornine.
Litosfera v osnovi »plava« na astenosferi in je razbita na deset glavnih plošč. Te plošče (in tudi številne manjše) se, glede ena na drugo, premikajo na tri načine: konvergentno (ali destruktivno, medsebojno se rinejo), divergentno (ali konstruktivno, medsebojno se razmikajo) in transformacijsko (plošči drsita druga ob drugi). Potresi, dejavnost ognjenikov, gradnja gora in oceanskih jarkov nastanejo ob robovih plošč.
V navedenem ajetu je Allah pojasnil, da se navidezno mirujoče gore premikajo. Danes uporabljajo znanstveniki za to premikanje angleški izraz »Continental drift«. To, da nas je Kur’an obvestil o znanstvenem dejstvu, ki ga je znanost šele nedavno odkrila, je brez dvoma še en od kur’anskih dokazov.