Da bi bilo čaščenje ali ‘Ibada veljavno in sprejeto, se morata izpolniti dva pogoja.
Šejkhul-Islam Ibn Tejmijje, (naj se mu Allah usmili) je definiral ‘ibadet (čaščenje) na sledeč način:
اسم جامع لكل ما يحبه الله ويرضاه من الأقوال، والأعمال الظاهرة والباطنة
“‘Ibadet je vsesplošen naziv, za vse tisto kar Allah ljubi in s čimer je zadovoljen, od dejanj in besed, javnih ali tajnih.”
Prvi pogoj je iskrenost (الإخلاص لله عز وجل), to pomeni, da mora biti usmerjeno iskreno in izključno Allahu.
El-ikhlas pomeni, da musliman vsa svoja dejanja opravlja iskreno brez prisotne dvoličnosti oz. hinavščine, čisto želeč nagrado od svojega Gospodarja.
Drugi pogoj je, da se sledi usmeritvi Allahovega Poslanca ﷺ.
To pomeni, da dejanja morajo biti opravljeno v skladu z šeriatskimi predpisi tj. v okvirju šeriatskega zakona.
Rekel je Allahov Poslanec ﷺ:
من عمل عملاً ليس عليه أمرنا فهو رد
“Kdor opravi dejanje, ki ni v skladu z našo (vero) se le-to zavrača.”
Allah pravi:
بَلَىٰ مَنْ أَسْلَمَ وَجْهَهُ لِلَّـهِ وَهُوَ مُحْسِنٌ فَلَهُ أَجْرُهُ عِندَ رَبِّهِ وَلَا خَوْفٌ عَلَيْهِمْ وَلَا هُمْ يَحْزَنُونَ
“Res je, da tistemu, ki se preda Allahu in je pri tem dobrodelnik, pripada nagrada pri njegovem Gospodarju. Za takšne ne bo strahu in ne bodo žalovali.” (Sura Al-Bakara, 2:112)
Izjava ‘tistemu, ki se preda Allahu’ pomeni, da je spoznal bistvo monoteizma z iskrenim čaščenjem izključno Allaha.
Besede ‘in je pri tem dobrodelnik’ pomenijo, da sledi Allahovemu zakonu in usmeritvi (Sunni) Allahovega Poslanca ﷺ.
