Poslančeva ﷺ radodarnost in velikodušnost
Poslančeva radodarnost in velikodušnost
Poslanec ﷺ je bil najbolj radodaren od vseh ljudi, najbolj radodaren pa je bil v mesecu Ramadanu, ko se je srečeval z Džibrilom (Gabrijelom). Džibril se je z njim srečeval vsako noč in ga poučeval o Kur’anu. Ko ga je Džibril srečal, je bil bolj radodaren pri dobrih delih kot pihanje vetra (ki pride z dežjem in blaginjo).” (Sahih Al-Buhari: 1803, Sahih Muslim: 2308)
Nikoli ni zavrnil prošnje koga, ki ga je za nekaj prosil. Nekoč je moški prišel k njemu in ga za nekaj prosil. Poslanec ﷺ mu je dal čredo ovac, ki so napolnile področje med dvema gorama. Moški je bil tako vesel, da se je vrnil k svojim ljudem in jih pozival v islam z besedami: “Sprejmite islam, kajti Muhammad je tako radodaren, da daje miloščino, brez strahu pred revščino.” (Sahih Muslim: 2321)
Nekoč je prejel osemdeset tisoč dirhamov, vendar je količino postavil na preprogo in jo podaril kot miloščino, ne da bi zavrnil koga, ki ga je prosil za nekaj, dokler ni bila porabljena cela količina. (Mustadrak Al-Hakim: 5423)
Miloščina te ne naredi revnega
V neki drugi situaciji se mu je približal moški in ga prosil za nekaj. Poslanec ﷺ mu je rekel: “Sedaj nimam ničesar, vendar lahko kupiš nekaj v mojem imenu, pa bom to poplačal, ko dobim denar.” Omer se je obrnil k njemu in rekel: “Allah ni naredil obvezno, da delaš nekaj nad svojimi zmožnostmi.” Ta pripomba je zelo užalila Poslanca ﷺ. Moški mu je nato rekel: “Porabi za miloščino, ne da bi se bal revščine, kajti Gospodar Prestola ne bo zmanjšal tvojega imetja.” Poslanec ﷺ se je nasmejal in njegov obraz je žarel od sreče. (Al-Ahadis Al-Mukhtarah: 88)
Ko se je Poslanec ﷺ vrnil z bitke na Hunejnu, mu je sledilo nekaj novih spreobrnjencev iz beduinskih plemen, ki so bili željni dobiti svoj delež vojnega plena. Sledili so mu do drevesa, kjer je en neotesan beduin potegnil njegovo obleko z ramen, misleč da je to vojni plen. “Vrni mi obleko,” je rekel, “kajti če bi imel toliko kamel, kot je dreves tukaj, bi jih razdelil med vas. Dobro veste, da nisem skop, niti ne varam niti nisem strahopetec.” (Sahih Al-Buhari: 2979)