Islam je blagoslov ne samo za muslimane, temveč za celo človeštvo. Samo tisti, ki ne poznajo zasluge islama in tisti, ki ga sovražijo, lahko rečejo, da islam ni prinesel nikakršnega dobra človeštvu. Če pogledamo skozi zgodovino, želeč spoznati kaj vse je islam prinesel današnjemu človeku, bomo presenečeni nad številom odkritij v različnih znanstvenih vejah.
Prvi Kur’anski verzi, ki so bili razodeti Allahovemu Poslancu ﷺ so sporočali, da naj se uči v imenu Allaha (sura Al-‘Alaq). Tako se celoten islam bazira na učenju, proučevanju, razmišljanju ter delu. Na podlagi tega, vidimo kako pomembna je znanost v islamu. Kljub temu, so še zmeraj prisotni mnogi, ki trdijo, da je islam nazadnjaški in da se ne more vključiti v moderni svet. Taki so vsekakor v veliki zablodi, saj ne vedo oz. se delajo, da ne vedo, kolikšen je doprinos islama k razvoju znanosti. Znano je, da so na račun islamskih učenjakov mnogi zahodnjaki postali znani fiziki, matematiki, kemiki itd., medtem, ko se islamski učenjaki skoraj ne omenjajo. Poglejmo si nekatere prispevke islama v znanostih, kot so: zgodovina, geografija, astronomija, botanika, medicina in matematika.
Zgodovina
Doprinos muslimanov k proučevanju zgodovine je ogromen, zlasti v potrjevanju avtentičnosti dokumentov. Islam nima potrebe za legendami in predpostavkami v lastni zgodovini. Biografski leksikoni so ena od karakteristik zgodovinske literature pri muslimanih. Malokateri narod je tako marljivo, skrbno in na znanstvenih osnovah objektivno zapisoval zgodovino in zgodovinske dogodke.
Ali ste vedeli, da je najstarejša še delujoča visokošolska ustanova na svetu Univerza Qarawijjin v mestu Fez v Maroku? Sicer konvencionalna znanost ta naslov pripisuje Univerzi v Bologni, medtem Univerzo Qawarijjin sploh ne uvršča med univerze temveč med medrese (verske šole). Vendar – roko na srce – diskriminatoren odnos do muslimanov nas ne preseneča.
Geografija
V geografiji in topografiji so k izdelavi geografskih zemljevidov, muslimani dali neizmeren doprinos. Najstarejši muslimanski geografski zemljevidi so predstavljali Zemljo v okrogli obliki. Vemo, da je Cerkev dolga stoletja zagovarjala stališče, da je Zemlja ravna plošča. Kdorkoli je trdil drugače je bil izobčen iz krščanstva.
Ibn Madžid, ki ji bil vodja na ladji Vasca da Game do Indije, je že tedaj omenjal kompas, kot znano stvar. Besede “admiral”, “arsenal”, “tarifa”… izvirajo iz arabščine, kar jasno priča o vplivu muslimanov na moderno zahodno civilizacijo.
Astronomija
Astronomija je znanost, kateri so muslimani dali še posebno velik prispevek. Danes imajo mnoge zvezde v evropskih jezikih arabska imena. Drugi kalif Omer ibn Hatab (naj je Allah zadovoljen z njim) je izvršil reformo hidžretskega koledarja, ki po svoji dovršenosti presega gregorijanski koledar. V času kalifa Me’muna, je bil izmerjen obseg Zemlje s presenetljivo stopnjo natančnosti. Pisana so dela o plimi in oseki, o vzhodu in zahodu Sonca, o polmraku, še posebej pa o gibanju Sonca in Lune. Vzvišeni Allah je rekel resnico (citiramo v približnem prevodu pomena): “In vse v vesolju plovi.” (Jasin, 40).
Do odkritja, da se vse v vesolju giblje je prišlo šele konec 17. stoletja. Nihče od zahodnih znanstvenikov ni želel priznati, da se to dejstvo omenja v Kur’anu ter da muslimani vedo zanj že od nekdaj.
Botanika
Botanika je bila pri muslimanih še posebej raziskana. Botaniška enciklopedija od Dinaverija (umrl leta 899.), v šestih velikih knjigah, je napisana prej, kot je v arabščino prevedeno prvo grško delo o botaniki. Dinaveri ni opisal samo izgled rastlin, ampak jih je tudi klasificiral, ter opisoval njihove hranljive kvalitete, farmakološke i druge lastnosti.
Medicina
Muslimani so doprinesli k velikemu napredku v anatomiji, farmaciji, organizaciji bolnic, šolanju medicinskih kadrov itd. Medicinska dela islamskih doktorjev so ostala temelj celotne medicine, vključno z zahodno.
Vzvišeni Allah pravi o medu:
يَخْرُجُ مِن بُطُونِهَا شَرَابٌ مُّخْتَلِفٌ أَلْوَانُهُ فِيهِ شِفَاءٌ لِّلنَّاسِ ۗ إِنَّ فِي ذَٰلِكَ لَآيَةً لِّقَوْمٍ يَتَفَكَّرُونَ
“Iz njihovega drobovja prihaja pijača različnih barv, ki je zdravilo za ljudi. To je zares dokaz za ljudi, ki razmišljajo.” (An-Nahl, 69)
Rekel je Allahov Poslanec ﷺ: “Če se ne bi bal oteževanja za tiste, ki mi sledijo, bi jim zapovedal, da ob vsaki molitvi operejo zobe (z misvakom).” Nedavno so britanski znanstveniki proučevali preventivne lastnosti misvaka in ugotovili, da je to bolj učinkovito od zobne ščetke in zobne paste.
Kur’an spodbuja ljudi k razmišljanju o stvarjenju vesolja in hkrati poučuje ljudi, da sta nebo in Zemlja podrejeni človeku. Muslimani so se že zgodaj začeli ukvarjati z resnim raziskovanjem na področju kemije in fizike. Zanj je bilo značilno eksperimentalno preizkušanje, tako so s svojimi študijami in opazovanjem so prišli do številnih odkritij na področju kemije.
Matematika
Matematična znanost ima neizbrisne sledi arabsko-islamskega doprinosa. Beseda “algebra“, je dobila naziv po muslimanskem matematiku, ki se imenuje Muhammed ibn Musa Al-Khawarizmi. “Nula“, “cifra“, “šifra“, “ta’rifa“ itd. so arabskega porekla.
S posredovanjem muslimanov se je Zahod spoznal s stvarmi kot so: sladkor, bombaž, kava, milo, parfum, smodnik, destilacija, papir, kompas in druge. Treba je poudariti, da so to le nekateri dosežki, ki pričaju o zaslugi muslimanov k razvoju in napredku človeške civilizacije.
Po drugi strani so križarji opustošili tri glavne islamske intelektualne centre: Bagdad na vzhodu in Kordobo ter Granado na zahodu. Veliko število knjižnic s sto tisočimi knjigami in rokopisi, skupaj z mesti so požgani. Krvižejni križarji niso prizanesli niti znanstvenikom. Tisto, kar je nastajalo več stoletij, so barbarski križarji uničili za nekaj dni. Znani filozof Engels izjavil, da je požig knjižnic v Bagdadu in Kordobi vrnilo človeško civilizacijo za tisoč let nazaj.
Na koncu naj še omenimo, da Zahod skuša in v dobri meri tudi uspeva prikriti koliko so islamski učenjaki dejansko prispevali k človeštvu.
