Kaj je realnost 8. Marca?
Skok brez smisla, najlažje povedano. Skok potrošniške družbe, v kateri so slabi možje dobri samo en dan v letu, v katerem se prezrte ženske, matere, sestre, počutijo ljubljene en dan v letu, dan v katerem so moški pozorni do svoje žene, a one imajo pravico do tega vsak dan. Dan hinavščine in laži, dan lažnega upanja…
Takoj, ko izstopimo ven iz svojega toplega in varnega doma, nas pričaka stari, lažni svet s svojimi hinavci. Laž nas lahko doseže in prevari, če se ji pustimo prevarati.
Te dni še posebej sovražim, ker se v mestu dogajajo priprave za praznovanje nečesa, kar je v bistvu žalostno, lažno, spominja me na ponižanje, degradacijo in je popolnoma neuporabno. Ogromno rož, iz vseh strani, prazni nasmeški, čestitke, največje število tistih, ki prejemajo čestitke, nimajo pojma kaj jim čestitajo, niti zakaj, niti kaj bodo s temi čestitkami. Že vnaprej predpostavljam, težko je gledati punce, ženske, mame, žene, sestre,… kako gredo po ulicah z malo uvenelimi šopki v roki. Škoda cvetja, a še večja škoda za TISTE, ki pristajajo biti del pisane farse, ki jih ponižuje kot da nič ne vedo, ali nočejo vedeti.
Kaj je za nas ženske 8. marec? Imenujejo ga tudi dan žena.
Jaz sem ženska elhamdulillah (hvala Allahu). Vzvišeni Allah je priča, da sem zadovoljna in srečna, da se Mu vsak dan zahvaljujem, ker me je počastil z materinstvom, z nežno žensko naravo in žensko intuicijo. Lepo je biti ženska. Častno in dostojanstveno. Ampak to ni lepo biti samo en dan v letu. Ponižujoče je, da ti en dan v letu imenujejo s tvojim dnevom. Vzvišeni Allah je vse dni v letu dal ženskam in moškim in vsakemu od njih določil pravice, da jih izkoristi v njihovi celoti. Pravica do življenja, časti, premoženja, zaslužka, izobraževanja,… muslimanke vse to imajo. In varna pot do njihove uresničitve v človeški družbi je prikazana. Ta pot nima nobene povezave z 8. marcem, niti s cvetjem v roki, ampak v zaupanju na svojega Stvarnika, z znanjem in naporom na tej poti smo same odgovorne vsak dan, vsako uro, vsako minuto vsako leto našega življenja na tem svetu.
Na koncu 19. stoletja so onemogle, lačne, utrujene, izkoriščene tekstilne delavke v Angliji stavkale za izboljšanje tega strašnega položaja. Revne, depresivnega življenja v svetu moških, v svetu kapitala v katerem so one predstavljale samo poceni delovno silo v obliki blaga na trgu. V spomin na ta dan, se zaznamuje 8. Marec kot “dan boja za pravice žensk.” Boj za pravice žensk v zahodni družbi, v kateri je ženska tudi danes blago na trgu, za isto delo je manj plačana, manj vredna kot moški, tako kot na začetku. Za več kot 100 let različnih gibanj in organizacij za pravice žensk, niso dosegli veliko, razen da so na položaju ženske našminkane, a v celoti je ženska izkoriščena in prepuščena trgu pod plaščem lažne enakosti. Povsem človeško, jaz lahko razumem potrebe vseh, ki jim storjena krivica, za izboljšanje njihovega položaja, ampak jaz kot muslimanka imam boljši in edini pravilen način da to storim in zagotovo to ni oznaka izmišljenih praznikov! Jaz sem muslimanka elhamdulillah (Hvala Allahu) in nisem nič manj vredna od ostalih, ta svet ni moški svet, v kateremu se ženske borijo v svoji bitki, ampak si ga delimo skupaj z moškimi, z namenom da bi bil boljši, z opravljanjem dobrih dejanj v imenu Allaha (Slavljen naj je On). To je edina pot, ki je blizu razumu in srcu.
Kaj je realnost 8. Marca?
Skok brez smisla, najlažje povedano. Skok potrošniške družbe, v kateri so slabi možje dobri samo en dan v letu, v katerem se prezrte ženske, matere, sestre, počutijo ljubljene en dan v letu, dan v katerem so moški pozorni do svoje žene, a one imajo pravico do tega vsak dan. Dan hinavščine in laži, dan lažnega upanja… večina od njih ni nikoli slišala za socialistko Claro Zetkin, tekstilne delavke v Angliji in konferenco v Kopenhagnu. Vendar je pomembno, da so ljudje v tem času napačnih vrednot in lažnih upanj vsekakor izgubljeni.
To je “praznik”, katerega mi muslimanke, razen tega da nam ga ni dovoljeno beležiti in praznovati, ga moramo s srcem in dejanjem prezirati, kot tudi vsako laž, kot tudi vse kar nam nudi ta prekleti satan, ki zavaja ljudi, barvno in udobno, ampak lažno in ponižujoče za razumnega človeka.
To je kip, ki ga je treba razbiti, brez usmiljenja!
