Ponižnost in prisotnost (Khušu’) predstavlja bistvo molitve in vključuje globoko koncentracijo ter popolno ponižnost pred Vsemogočnim Allahom. Oseba se trudi, da se osredotoča in razume kuranske verze ter prošnje recitirane v molitvi.
To je eno od najbolj zaslužnih dejanj čaščenja in Allah to razume za lastnost vernikov:
قَدْ أَفْلَحَ الْمُؤْمِنُونَ ﴿١﴾ الَّذِينَ هُمْ فِي صَلَاتِهِمْ خَاشِعُونَ
“Zares so uspeli verniki, ki so pri molitvi spoštljivo ponižni.” (Sura Al-Mu’minun, 23:1-2)
Tisti, ki imajo Hušu’ v svojih molitvah, okusijo sladkost čaščenja in verovanja, zato je Poslanec ﷺ rekel: “Molitev je vir mojega največjega veselja.” (Sunan An-Nasa’i: 3940)
Sredstva za osvojitev Hušuja v molitvi
Obstajajo številna sredstva, ki nam pomagajo razviti stanje ponižnosti in prisotnosti v molitvi, vključno z naslednjimi:
Potrebne priprave na molitev
To se lahko stori tako, da se zgodaj odide v mošejo (za moške), opravi priporočljiva dejanja pred tem, da se nosi ustrezno in lepo oblačilo in da se v mošejo hodi ponižno in na dostojanstven način.
Odstranitev motečih dejavnikov
Oseba ne sme vstopiti v molitev, če obstajajo določene motnje, ki bodo vplivale na njegovo koncentracijo, kot so slike, glasen zvok, naravna potreba, lahkota in žeja, ko je hrana že postrežena. Z odstranitvijo takšnih motenj, oseba razvije miren um, ki tlakuje pot k boljši koncentraciji v tem velikem dejanju čaščenja, ki ga bo oseba opravila.
Tuma‘nina
Tuma’nina (ar. طمأنينة) nima enakovrednega izraza v slovenščini, na splošno pa pomeni izogibanje naglici in to, da ne spremenimo položaja, dokler ne mine vsaj čas, ki je potreben, da se kosti namestijo. Poslanec ﷺ svoje molitve nikoli ni opravil z naglico. Vse položaje in gibe v molitvi je opravil popolno in ni spremenil položaja, dokler ni minil vsaj čas, ki je potreben, da se kosti namestijo. Prav tako je ukazal tistim svojim družabnikom, ki so hiteli v svojih molitvah, naj si vzamejo čas na vseh položajih in gibih v molitvi, da jih dokončajo ustrezno. Ni hotel, da bi hiteli, in je to naglo opravljanje molitve primerjal z dejanjem kljuvanja vrane.
Nekoč je rekel svojim družabnikom: “Najhujši tat je tisti, ki krade od svoje molitve.” Vprašali so ga: “Kako nekdo lahko krade od svoje molitve?” Odvrnil je: “Tako, da ne opravi položaja priklona in dotika s čelom do tal ustrezno.” (Musnad Ahmad: 22642)
Tisti, ki hitijo v svojih molitvah, je nikakor ne morejo opraviti z globoko koncentracijo in popolno ponižnostjo pred Vsemogočnim Allahom, saj naglica nedvomno vpliva na prisotnost in ponižnost v molitvi in tako zmanjša nagrado osebe.
Razmišljanje o Allahovi veličini
Razmišljati moramo o veličini Stvarnika, priznati Njegovo popolnost in sprejeti našo šibkost in napake. Tisti, ki razmišljajo o Allahovi veličini, bodo opazili, da so ničvredni v primerjavi z Njim. To poveča njihovo spoštovanje Allaha in zato kličejo Allaha in Ga ponižno ter prepričano prosijo za karkoli. Prav tako se moramo spominjati večne blaženosti, ki jo je Allah pripravil za pokorne vernike in strogo kazen, ki jo je pripravil za nevernike. Prav tako moramo razmišljati o dnevu, ko bomo stali pred Allahom za končno sodbo.
Allah v Kur’anu omeni, da so tisti, ki to počnejo, zares prepričani v srečanje z Njim:
وَاسْتَعِينُوا بِالصَّبْرِ وَالصَّلَاةِ ۚ وَإِنَّهَا لَكَبِيرَةٌ إِلَّا عَلَى الْخَاشِعِينَ ﴿٤٥﴾ الَّذِينَ يَظُنُّونَ أَنَّهُم مُّلَاقُو رَبِّهِمْ وَأَنَّهُمْ إِلَيْهِ رَاجِعُونَ
“Pomagajte si s potrpljenjem in molitvijo; to je resnično težko, razen za spokojno ponižne. Tistim, ki so prepričani, da bodo srečali svojega Gospodarja in da se bodo vrnili k Njemu.” (Sura Al-Bakara, 2:45-46)
Bolj ko se zavedamo, da nas Allah sliši, daje in odgovarja na naše molitve, več ponižnosti bomo dosegli in bolj bomo zbrano razmišljali o Allahovi veličini.
Razmišljanje o Kur’anskih verzih in ostalih izjavah v molitvi
Kur’an je bil razodet, da bi se o njem razmišljalo. Allah pravi:
كِتَابٌ أَنزَلْنَاهُ إِلَيْكَ مُبَارَكٌ لِّيَدَّبَّرُوا آيَاتِهِ وَلِيَتَذَكَّرَ أُولُو الْأَلْبَابِ
“Knjiga, ki ti jo objavljamo, je blagoslovljena, da bi razmišljali o njenih ajatih in da bi tisti, z razumom obdarjení, upoštevali nauk.” (Sura Sad, 38:29)
Tega se nikakor ne more doseči brez razumevanja pomena prošenj in kur’anskih verzov recitiranih v molitvi. Razmišljanje o pomenu tega, kar oseba recitira, kakor tudi o svojem stanju, poveča koncentracijo in ponižnost osebe v molitvi. Takšen čustven vpliv postane očiten z vsakim verzom, ki ga oseba posluša. Allah pravi:
وَالَّذِينَ إِذَا ذُكِّرُوا بِآيَاتِ رَبِّهِمْ لَمْ يَخِرُّوا عَلَيْهَا صُمًّا وَعُمْيَانًا
“In tisti, ko so opozorjeni na znamenja svojega Gospodarja, ne ostanejo ne gluhi ne slepi.” (Sura Al-Furkan, 25:73)
