Islamska spletna stran

Odgovor na ekstremno neznanje in laži Sajme Kthiri

Spletni portal Delo, je leta 2016 objavil zapis z naslovom: “Nošenje burke, nikaba in hidžaba je celo greh”?! Sprašujemo se, ali je takšnim spletnim portalom in novinarjem vedno v interesu objaviti tako ekstremne zablode, ki seveda predstavljajo izolirano mišljenje nekoga, ki je islamsko neizobražen?!

Zapisali so sledeče:

»Pokrivanje − vsaj ne danes in ne na Balkanu − ni povezano z islamom,« pravi Sajma Kthiri, muslimanka, ki je bila rojena v Črni gori in je odraščala v Sloveniji, zdaj pa je poročena s Tunizijcem.

V Častnem Kur’anu, v suri An-Nur stoji:

وَقُل لِّلْمُؤْمِنَاتِ يَغْضُضْنَ مِنْ أَبْصَارِهِنَّ وَيَحْفَظْنَ فُرُوجَهُنَّ وَلَا يُبْدِينَ زِينَتَهُنَّ إِلَّا مَا ظَهَرَ مِنْهَا ۖ وَلْيَضْرِبْنَ بِخُمُرِهِنَّ عَلَىٰ جُيُوبِهِنَّ ۖ وَلَا يُبْدِينَ زِينَتَهُنَّ إِلَّا لِبُعُولَتِهِنَّ أَوْ آبَائِهِنَّ أَوْ آبَاءِ بُعُولَتِهِنَّ أَوْ أَبْنَائِهِنَّ أَوْ أَبْنَاءِ بُعُولَتِهِنَّ أَوْ إِخْوَانِهِنَّ أَوْ بَنِي إِخْوَانِهِنَّ أَوْ بَنِي أَخَوَاتِهِنَّ أَوْ نِسَائِهِنَّ أَوْ مَا مَلَكَتْ أَيْمَانُهُنَّ أَوِ التَّابِعِينَ غَيْرِ أُولِي الْإِرْبَةِ مِنَ الرِّجَالِ أَوِ الطِّفْلِ الَّذِينَ لَمْ يَظْهَرُوا عَلَىٰ عَوْرَاتِ النِّسَاءِ ۖ وَلَا يَضْرِبْنَ بِأَرْجُلِهِنَّ لِيُعْلَمَ مَا يُخْفِينَ مِن زِينَتِهِنَّ ۚ وَتُوبُوا إِلَى اللَّـهِ جَمِيعًا أَيُّهَ الْمُؤْمِنُونَ لَعَلَّكُمْ تُفْلِحُونَ

“A recite vernicam , naj hodijo s spuščenim pogledom in naj pazijo na svoje sramne dele. Naj ne dovolijo, da bi se videlo kaj od njihovega okrasja – razen tega, kar je tako ali tako zunaj. Tančice naj imajo čez prsi, svojega okrasja pa naj ne kažejo naokrog! To lahko le svojim možem, očetom, očetom svojih mož, svojim sinovom,sinovom svojih mož, svojim bratom, sinovom svojih bratov, sinovom svojih sester, svojim prijateljicam, svojim služabnicam, moškim, ki ne potrebujejo žensk in otrokom, ki še ne vedo, kje ima ženska sramne dele. Naj ne udarjajo s stopali, da bi se slišal žvenket nakita, ki je pod obleko. Vsi pa se pokesajte pred Allahom, o verniki, in dosegli boste, kar želite.” (An-Nur, 31)

Allah pravi v drugem verzu:

يَا أَيُّهَا النَّبِيُّ قُل لِّأَزْوَاجِكَ وَبَنَاتِكَ وَنِسَاءِ الْمُؤْمِنِينَ يُدْنِينَ عَلَيْهِنَّ مِن جَلَابِيبِهِنَّ ۚ ذَٰلِكَ أَدْنَىٰ أَن يُعْرَفْنَ فَلَا يُؤْذَيْنَ ۗ وَكَانَ اللَّـهُ غَفُورًا رَّحِيمًا

“O Poslanec, reci svojim ženam in hčerkam in vernim ženskam, naj okoli sebe povlečejo njihova zunanja oblačila (džilbab) – (kadar gredo ven ali ko so prisotni moški). To je bolje, saj bodo tako prepoznane (kot muslimanke) in nihče jih ne bo nadlegoval…” (33:59)

V tefsiru Taberija najdemo sledečo razlago:

إذا هن خرجن من بيوتهن لحاجتهن، فكشفن شعورهن ووجوههن

“V kolikor morajo one zapustiti hišo zaradi nekih opravil, potem naj zakrijejo svoje glave in obraze.” (Ibn Džerir El-Taberi rojen leta 210 po hidžri, je bil strokovnjak na področju tolmačenja Kur’ana.)

Tolmačenje Kur’anskih verzov je posebna znanost, ki zahteva poznavanje osnove interpretacije (usulu-l-tefsir), poznavanje arabskega jezika, derogacij, razloge objavljenih verzov (esbabu-nuzul) kot tudi ostalih islamskih predpisov (ahkamu-l-islam) vključno z zgodovino (tarikhu-l-islam), ki se tiče določenih citatov.

Splošno pravilo glede tega predpisa (zakrivanja, pokrivanja ženske muslimanke) glasi:

وأما الإجماع: فقد أجمعت الأمة الإسلامية سلفًا وخلفًا على وجوب الحجاب وهذا من المعلوم من الدين بالضرورة.

Kar se tiče konsenza, je potrjeno, da so soglasni vsi islamski učenjaki v pogledu obveznosti nošenja hidžaba, to pa je hkrati tudi stvar, ki je nujno znana v šeri’atu.

Sajma Khtiri med ostalim pravi sledeče:

“Sčasoma se je islam začel kvariti, tako kot vere pred njim; tudi s pomočjo hadisov, ki niso kontinuiteta Korana, saj je med zapisom Korana in hadisov velika časovna razlika. Izredno težko je dokazati, ali je posamezen hadis verodostojen ali ni. Če se zapisano v hadisu ne ujema z zapisom v Koranu, ta hadis ne velja.”

Tale ženska zagotovo nima pojma o tem o čemer govori, namreč beseda “hadis” na splošno pomeni govor, novica, obvestilo ipd. Strokovni pomen besede je nekoliko drugačen; označuje govor poslanca Muhammeda ﷺ, oziroma vse tisto, kar je poslanec Muhammed ﷺ, govoril, delal ali s svojim molkom odobril. V hadis sodijo tudi tiste novice o lastnostih poslanca Muhammeda ﷺ. Torej, govorimo o izročilih ter praksi poslanca Muhammeda ﷺ, za katere muslimani verjamejo, da v kolikor se držijo prakse poslanca Muhammeda ﷺ, počnejo dobra dejanja.

Res je, da obstajajo lažni hadisi, ampak jih hadiski eksperti zlahka prepoznajo, saj je znanost, ki se ukvarja s preverjanjem avtentičnosti hadisov zelo precizna in široka.

Hadisi so del sunne tj. prakse Muhammeda ﷺ. Sunna oz. hadisi pa predstavljajo drugi najosnovnejši izvor islama.

Dva osnovna izvora islama sta:

آيات القرآن الكريم ، ونصوص السنة النبوية الصحيحة

Prvi glavni izvor so verzi iz Častnega Kur’ana, drugi pa verodostojni teksti (hadisi), ki se tičejo Muhammedovega Poslanstva.

Rekel je Imam Šafij:

ولا يلزم قول بكل حال إلا بكتاب الله ، أو سنة رسوله صلى الله عليه وسلم

“Noben govor ni obvezujoč, razen tistega, ki temelji na Kur’anu ali pa Sunni.”

Mogoče vam bo všeč tudi