Islamska spletna stran

Islamski moralni kodeks

Islam je s svojimi normami položil osnovne pravice za celotno človeštvo, katerih se moramo držati in jih spoštovati v vseh okoliščinah. Da bi bili možni te pravice doseči, je Islam razvil preprost, vendar zelo učinkovit sistem moralnih vrednot. In sicer vse, kar pripomore k dobrobiti posameznika in celotne skupnosti je dobro, ter vse kar je škodljivo za posameznika in družbo obsoja kot moralno slabo. Islam pripisuje toliko pomembnosti ljubezni do Allaha in sočloveka, da svari pred pretirano formalnostjo.

V Kur’anu lahko preberemo:

لَّيْسَ الْبِرَّ أَن تُوَلُّوا وُجُوهَكُمْ قِبَلَ الْمَشْرِقِ وَالْمَغْرِبِ وَلَـٰكِنَّ الْبِرَّ مَنْ آمَنَ بِاللَّـهِ وَالْيَوْمِ الْآخِرِ وَالْمَلَائِكَةِ وَالْكِتَابِ وَالنَّبِيِّينَ وَآتَى الْمَالَ عَلَىٰ حُبِّهِ ذَوِي الْقُرْبَىٰ وَالْيَتَامَىٰ وَالْمَسَاكِينَ وَابْنَ السَّبِيلِ وَالسَّائِلِينَ وَفِي الرِّقَابِ وَأَقَامَ الصَّلَاةَ وَآتَى الزَّكَاةَ وَالْمُوفُونَ بِعَهْدِهِمْ إِذَا عَاهَدُوا ۖ وَالصَّابِرِينَ فِي الْبَأْسَاءِ وَالضَّرَّاءِ وَحِينَ الْبَأْسِ ۗ أُولَـٰئِكَ الَّذِينَ صَدَقُوا ۖ وَأُولَـٰئِكَ هُمُ الْمُتَّقُونَ

“Ni krepost v tem, da se z obrazi obračate na vzhod in zahod, krepostni so tisti, ki verujejo v Allaha, v oni svet, angele, v Knjige in Glasnike vere, in ki od svojega imetja – čeprav jim je pri srcu – dajejo sorodnikom, sirotam, revežem, popotnikom in beračem, in ki darujejo za odkup iz suženjstva in ki opravljajo molitev in plačujejo miloščinski davek; ki svoje dolžnosti – ko se jim zavežejo – izpolnjujejo; posebno tisti, ki so potrpežljivi v bedi in bolezni in junaškem boju. Oni so iskreni verniki in oni se Allaha bojijo ter grdih postopkov ogibajo.” (Al-Beqara, 177)

V tem verzu imamo podan čudovit opis pravičnega in Boga zavedajočega se človeka. Vernik sicer mora upoštevati osnovne predpise, vendar bi se vseskozi moral osredotočati na ljubezen do Boga in soljudi.

Vera v Boga in Sodni dan opremi človeka z motivacijo, da pazi na svoje obnašanje in moralo z vsem srcem in dušo!

Podane imamo štiri smernice, katerih se moramo držati, če hočemo, ustvariti trdne moralne temelje vsake družbe:

  • Naša vera do Boga naj bo resnična in iskrena
  • Svoje prepričanje moramo biti pripravljeni pokazati z dobrimi dejanji do drugih ljudi
  • Moramo biti zgledni ljudje in podpirati dobrodelne ustanove
  • Naša duša mora biti čvrsta in neomajna v vseh okoliščinah

To je kriterij s katerim določimo ali je neko obnašanje dobro ali slabo. Ta standard je jedro iz katerega se razvijajo vse moralne vrednote. Preden se postavijo neki moralni standardi, Islam išče, da se v človeško srce trdno zasidra zavedanje, da ima vseskozi opravka z Bogom, ki ga vedno in povsod vidi in opazuje. Da se lahko skrije pred celotnim svetom, vendar ne pred Njim. Da lahko prevara vsakogar, vendar nikoli ne bo mogel prevarati Stvarnika. Da lahko zbeži od vseh, vendar nikoli ne more ubežati od Vzvišenega. Zatorej, ko si človek za življenjski cilj postavistekanje božjega zadovoljstva, je Islam postavil najvišje možne moralne standarde. Ko sprejmemo božje zapovedi za primarni izvir znanja, dobimo čvrsto oporo za svoje najvišje moralne vrednote. Občutek vesti, strahospoštovanja in ljubezni do Boga spodbuja človeka k moralnemu obnašanju celo brez zunanje prisile.

Vera v Boga in Sodni dan opremi človeka z motivacijo, da pazi na svoje obnašanje in moralo z vsem srcem in dušo! S takim odnosom ne uvajamo nobenih novih vrednot, niti ne zmanjšujemo pomembnost že ustaljenih moralnih norm. Ravno tako ne posvečamo pretirano pomembnost nekaterim na račun zapostavljanja drugih moralnih vrednot. Islam vzame vse moralne vrline in jih s prefinjenim občutkom ravnotežja sorazmerno porazdeli. Razširi moralno obzorje človeškega individualnega in družbenega življenja – njegova domača razmerja, obnašanje v družbi, njegova prizadevanja v ekonomski, pravni in socialni oblasti. Skratka pokriva njegovo življenje od doma do družbe, od pogrnjene mize do bojnega polja in mirovnih prizadevanj, dobesedno od rojstva do smrti. Skratka, univerzalna in vsestranska moralna načela Islama segajo v absolutno vse pore človeškega življenja. Za najvišjo oblast postavi človeško krepost in zagotovi, da se življenjski odnosi urejajo z moralnimi normami, namesto s sebičnimi željami in malenkostnimi interesi.

Islam za človeka postavi sistem življenja, ki je v osnovi ves dober in je svoboden od vsega slabega. Spodbuja človeka ne le, da sam prakticira čednost, ampak da čednost tudi vpeljuje in zatira pokvarjenost in sprijenost. Da ukazuje na dobro in prepoveduje slabo. Vsi tisti, ki so sprejeli tak način moralnih vrednot so združeni v eno skupnost in poimenovani Muslimani! Skupni cilj te skupnosti, ki je hkrati tudi razlog formiranja le – te je, da se združeno trudijo, da ustanovijo in uveljavijo vse kar je dobro in koristno, ter da zatrejo in zadušijo vse kar je slabega in pokvarjenega.

Navedli bomo nekaj osnovnih moralnih učenj v Islamu, ki pokrivajo širok spekter tako osebnih moralnih načel muslimana, kot njegove družbene odgovornosti.

Boga zavedajoči, Boga boječi – Kur’an to omenja, kot najvišjo kvaliteto vsakega muslimana:

يَا أَيُّهَا النَّاسُ إِنَّا خَلَقْنَاكُم مِّن ذَكَرٍ وَأُنثَىٰ وَجَعَلْنَاكُمْ شُعُوبًا وَقَبَائِلَ لِتَعَارَفُوا ۚ إِنَّ أَكْرَمَكُمْ عِندَ اللَّـهِ أَتْقَاكُمْ ۚ إِنَّ اللَّـهَ عَلِيمٌ خَبِيرٌ

“O, ljudje! Ustvarimo vas iz enega moža in ene žene. Delimo vas na ljudstva in plemena, da bi se spoznali. Pri Allahu je najbolj ugleden tisti, ki se ga najbolj boji. Allah resnično vse ve in nič Mu ni skrito!” (Al-Hudžurat, 13)

Skromnost, čednost, nadzor nad svojimi strastmi in poželenji, poštenost, potrpljenje, odločnost in izpolnjevanje svojih obljub so moralne vrednosti, ki se v Kur`anu omenjajo vedno znova:

وَكَأَيِّن مِّن نَّبِيٍّ قَاتَلَ مَعَهُ رِبِّيُّونَ كَثِيرٌ فَمَا وَهَنُوا لِمَا أَصَابَهُمْ فِي سَبِيلِ اللَّـهِ وَمَا ضَعُفُوا وَمَا اسْتَكَانُوا ۗ وَاللَّـهُ يُحِبُّ الصَّابِرِينَ

“A koliko je bilo glasnikov vere, ob katerih so se bojevali mnogi iskreni verniki, pa niso omagali zaradi nadlog, ki so jih doletele na Allahovi poti. Niso popustili ali se predali – Allah pa ljubi vzdržljive.” (Ali `Imran, 146)

وَسَارِعُوا إِلَىٰ مَغْفِرَةٍ مِّن رَّبِّكُمْ وَجَنَّةٍ عَرْضُهَا السَّمَاوَاتُ وَالْأَرْضُ أُعِدَّتْ لِلْمُتَّقِينَ

“Stremite k zaslužku Gospodarjevega odpuščanja in džennet (raj), prostran kot nebesa in zemlja; pripravljen je za tiste, ki se Allaha bojijo.” (Ali `Imran, 133)

وَلَا تُصَعِّرْ خَدَّكَ لِلنَّاسِ وَلَا تَمْشِ فِي الْأَرْضِ مَرَحًا ۖ إِنَّ اللَّـهَ لَا يُحِبُّ كُلَّ مُخْتَالٍ فَخُورٍ ﴿١٨﴾ وَاقْصِدْ فِي مَشْيِكَ وَاغْضُضْ مِن صَوْتِكَ ۚ إِنَّ أَنكَرَ الْأَصْوَاتِ لَصَوْتُ الْحَمِيرِ

“In ne bodi nadut in ne obračaj se prevzetno stran od ljudi, zakaj Allah ne mara ne ošabnega ne hvalisavega človeka. Tvoja hoja naj bo umerjena, govor pa tih. Najneprijetnejši glas je oslovsko riganje!” (Luqman, 18-19)

Allahov Poslanec Muhammed ﷺ je glede moralnega obnašanja rekel sledeče: “Allah mi je dal mi je dal devet zapovedi: naj se zavedam Boga, ko sem sam in ko sem v družbi; naj govorim po pravici, ko sem v jezi ali ko sem zadovoljen; naj bom zmeren tako v revščini, kot v izobilju; naj sklepam prijateljstva s tistim, ki so mi prijateljstvo odrekli; naj dajem tistim, ki me zavračajo; naj bo moj molk okupiran z razmišljanjem; da naj bom ljudem za zgled in naj vedno zapovedujem dobro.”

Družbena odgovornost

Učenje Islama v zvezi z družbeno odgovornostjo temelji na naklonjenosti in obzirnosti do drugih. Ker ukaz ‘biti naklonjen’ ima zelo širok pomen in ga ljudje zelo redko vzamejo zares, Islam ta ukaz veliko bolje definira. V naših družbenih odnosih je najbolj pomembna in tako najbolj zaslužena naše ljubeznivosti, naša ožja družina; starši, zakonci in otroci. Za njim pridejo ostali sorodniki, sosedje, prijatelji in znanci. Nato sirote, vdove in tisti, ki so pomoči potrebni. Nato bratje muslimani ter vsi ostali ljudje in na koncu še živali.

Starši

Spoštovanje in skrb za starše je zelo poudarjeno v učenjih Islama in predstavlja pomemben del izkazovanja vere:

وَقَضَىٰ رَبُّكَ أَلَّا تَعْبُدُوا إِلَّا إِيَّاهُ وَبِالْوَالِدَيْنِ إِحْسَانًا ۚ إِمَّا يَبْلُغَنَّ عِندَكَ الْكِبَرَ أَحَدُهُمَا أَوْ كِلَاهُمَا فَلَا تَقُل لَّهُمَا أُفٍّ وَلَا تَنْهَرْهُمَا وَقُل لَّهُمَا قَوْلًا كَرِيمًا ﴿٢٣﴾ وَاخْفِضْ لَهُمَا جَنَاحَ الذُّلِّ مِنَ الرَّحْمَةِ وَقُل رَّبِّ ارْحَمْهُمَا كَمَا رَبَّيَانِي صَغِيرًا

“Tvoj Gospodar ukazuje, da samo njega obožujte, bodite dobri do staršev. Če eden od njiju ali oba dočakata starost pri tebi, ne reci jima niti: ‘Uh!’ in ne povzdiguj glasu, temveč ju nadvse spoštljivo ogovarjaj! Bodi pozoren in ponižen pred njima! Reci: »O Gospodar, usmili se ju! Ko sem bil otrok, sta me negovala!” (Al-Isra`, 23-24)

Ostali sorodniki

وَآتِ ذَا الْقُرْبَىٰ حَقَّهُ وَالْمِسْكِينَ وَابْنَ السَّبِيلِ وَلَا تُبَذِّرْ تَبْذِيرًا

“Daj bližnjemu, siromaku in popotniku, kar jim gre, a ne bodi razsipen!” (Al-Isra`, 26)

Sosedje

Allahov Poslanec ﷺ je dejal:

لَيْسَ الْمُؤْمِنُ الَّذِي يَشْبَعُ وَجَارُهُ جَائِعٌ‏

“Ni vernik tisti, ki se do sitega nahrani, medtem, ko njegov sosed ostaja lačen.” (Adab al-Mufrad, 112)

Prav tako je dejal (citiramo v približnem prevodu):

“Ni vernik tisti, čigar sosed ni varen od njegovega vznemirjanja.”

Prav tako je dejal Allahov Poslanec ﷺ:

مَنْ كَانَ يُؤْمِنُ بِاللَّهِ وَاليَوْمِ الآخِرِ فَلاَ يُؤْذِي جَارَهُ

“Kdor verjame v Allaha in Zadnji dan, naj ne vznemiruje svojega soseda.” (Al-Bukhaari, 5185)

Po islamu, se pravi po Kur`anu in Sunni, je torej musliman moralno odgovoren ne le za svoje starše, sorodnike in sosede, temveč tudi za celotno človeštvo, živali in celo rastline! Muslimanu na primer ni dovoljeno loviti živali zavoljo športa in zabave. Ravno tako mu ni dovoljeno sekati dreves, ki dajejo plod, če to le ni nujno potrebno. Islam tako gradi moralni sistem na vrlinah s katerimi človeštvo lahko doseže svoj največji potencial. Očisti človeško dušo od egocentričnosti, despostva in nediscipliniranosti. Ustvarja Boga boječe ljudi, ki so predani pobožnosti, vzdržnosti in disciplini, vendar brezkompromisni v primeru hinavščine in laži. Vpeljuje občutke moralne odgovornosti in vzgaja sposobnost samokontrole. Islam ustvarja ljubeznivost, velikodušnost, sočutje, pripravljenost pomagati brez lastnih interesov ter iskrenost do vseh živih bitij, v vseh okoliščinah! Goji plemenite vrednote iz katerih lahko pričakujemo le in samo dobro!

Preberite še Pravice staršev.

Mogoče vam bo všeč tudi