Islamska spletna stran

Strategije medijskih manipulacij v propagiranju sovraštva do muslimanov

Ni dvoma, da so socialni mediji, kot sta Facebook in Twitter ključnega pomena za javno razpravo in politični diskurz. Prav tako ni dvoma, da se omenjeni socialni mediji pogostokrat načrtno uporabljajo za širjenje lažnih novic, napačnih informacij ter zavajajočih vsebin. V tem kontekstu je pomembno izpostaviti problematiko širjenja oz. propagiranja islamofobije, ki je splošno rečeno vedno bolj v porastu. Vzrokov za posplošeno sovraštvo do muslimanov je veliko, zato bomo v nadaljevanju poskušali pojasniti, zakaj je ta pojav vedno bolj pogost.

ZAKAJ PRIHAJA DO SOVRAŠTVA?

Čeprav menimo, da je ta tema precej obširna in zahteva podrobno razlago številnih predsodkov o muslimanih, se bomo v tem primeru osredotočili na tiste najpogostejše. Tisto, kar predstavlja težavo za vse nas, so vsekakor izolirani napadi, poboji nedolžnih, kot je bil npr. krut umor dveh mladih Skandinavk v Maroku. Zavedamo se, da takšni in temu podobni napadi ne koristijo prav nobenemu, temveč vzbujajo splošno sovraštvo do muslimanov, poleg dejstva, da kot muslimani obsojamo takšna dejanja. Vloga medijev je, da dogodke prenašajo objektivno brez pristrankosti, na žalost pa nekateri mediji še dodatno dolivajo olje na ogenj. Za primer lahko vzamemo skrajno-primitivno-desničarske medije, ki v svojih objavah nimajo “o” od objektivnosti. Zanimivo je tudi dejstvo, da so številni mediji v primeru napada, ki se je zgodil v Strasbourgu zamolčali nekatere informacije o žrtvah. Namreč ena izmed žrtev omenjenega napada je bil 45. letni Kamal Naghchband, po poreklu iz Afganistana, ki se je deklariral kot musliman.

Pogreb Kamala Naghchband
Medtem ko je večina medijev objavila ta podatek, so ga na pol-mediju zamolčali. Prvi v službi resnice? Pa kaj še!

Med pogostejše vzroke islamofobije opažamo vsekakor pomanjkljivo poznavanje oz. razumevanje islamskih predpisov, širjenje dezinformacij, laži oz. lažnih vsebin ter napačnih interpertacij. O tem bomo govorili v nadaljevanju…

Islam je vera, ki se lahko pohvali z bogato literaturo v kateri se do podrobnosti proučujejo različne znanosti znotraj islama. Ena izmed najpomembnejših strok je zagotovo tolmačenje Kur’anskih verzov, ki zahteva poznavanje osnove interpretacij (usulu-l-tefsir), poznavanje arabskega jezika, derogacij, razloge objavljenih verzov (esbabu-nuzul) kot tudi ostalih islamskih predpisov (ahkamu-l-islam) vključno z zgodovino (tarikhu-l-islam), ki se tiče določenih dogodkov povezanih z vsebino citata.

Druga zelo pomembna stroka je ‘ilm el-hadith (علم الحديث‎), ki se sistematično ukvarja s podrobno analizo avtentičnosti izrek Allahovega Poslanca Muhammeda ﷺ. Osnovna naloga islamskih učenjakov oz. hadiskih ekspertov je ta, da vzamejo pod drobnogled vsako izreko posebej ter analizirajo verigo (isnad) vseh prenašalcev, ki vodijo do Allahovega Poslanca Muhammeda ﷺ.

Splošno rečeno, vsakdo, ki ne razlikuje med avtentično in neavtentično islamsko literaturo, ki ne pozna metodologije dokazovanja, ki ne pozna arabščine in ostalih elementov, ki sestavljajo celoto potrebno za pravilno tolmačenje islamskih predpisov, ga zlahka lahko pripelje do napačne interpretacije.

Primer širjenja zablode

ŠIRJENJE LAŽI IN SPODBUJANJE NESTRPNOSTI DO MUSLIMANOV

Kot smo že dejali, je širjenje laži na račun islama in muslimanov eden izmed načinov za podpihovanje sovraštva. Neredko pa se srečujemo z t. i. “virtualnimi lažmi” v obliki lažnih novic, fotomontaž ter vsebin, ki prihajajo iz nepreverjenih virov.

Ob napadu, ki se je zgodil v Londonu, točneje na Westminsterskem mostu, se je pojavila fotografija ženske z naglavno ruto, ki je takrat prečkala most. Fotografija je dobila veliko pozornosti po tem, ko je uporabnik z vzdekom Southlonestar trdil, da je bila mimoidoča ženska brezbrižna do poškodovancev. To trditev je zavrnil fotograf, kot tudi ženska s fotografije.

Primer fotomontaže, ki se je širila po Twitterju
Drugi primer fotomontaže, ki se je širila po Twitterju

Ostali primeri lažnih novic

VLOGA SOCIALNIH OMREŽIJ V ŠIRJENJU SOVRAŠTVA DO MUSLIMANOV

Zavedamo se, da družbeni mediji postajajo na spletu vsak dan bolj popularni, a to še ni konec zgodbe, kajti z vedno večjo popularnostjo prihaja tudi do številnih zlorab in prevar. Da to še kako drži, dokazuje primer “Jenne Abrams”. Twitter račun s tem imenom, je imel okrog 70.000 sledilcev, vsebina tvitov se je “vrtela” okrog zagovarjanja Trumpove politike, antifeminističnih idej in spodbujanjem sovraštva do muslimanov. V nekem trenutku je nek tvit retvital celo Donald Trump. Ampak Jenna Abrams, ni nikdar v resnici obstajala – za tem imenom se je skrival t. i. bot (skrajšano od robot oz. avtomatiziran program), ki je samodejno objavljal vsebino. Da boti predstavljajo še kako velik problem, dokazuje dejstvo, da so na Twitterju imeli ključno vlogo za širjenje lažnih informacij v času ameriških volitev.

Poleg navedenega, bi se bilo smiselno vprašati, ali kaj takšnega obstaja med slovensko govorečimi uporabniki? Pregledali smo kar nekaj Twitter strani, ampak bomo izpostavili samo eno, in sicer Nova24TV, kjer je mogoče opaziti veliko število neaktivnih, lažnih sledilcev. Programska analiza kaže, da je okrog 20% lažnih sledilcev oz. 50% neaktivnih, čigar avtentičnost je vprašljiva. Sicer se lahko vsak sam prepriča v “avtentičnost” številnih računov, ki se pojavljajo na njihovi strani.

Veliko računov, ki se pojavlja na seznamu njihovih sledilcev ima skoraj identičen seznam priljubljenih strani. Prepoznavni znaki lažnih profilov oz. botov, so ponavadi programsko generirana uporabniška imena, redko objavljanje vsebine, pogosto retvitanje oz. deljenje izbranih objav itd.

V poduk tistim, ki širijo laži, citiramo verz iz Kur’ana:

فَمَنْ أَظْلَمُ مِمَّنِ افْتَرَىٰ عَلَى اللَّـهِ كَذِبًا أَوْ كَذَّبَ بِآيَاتِهِ ۚ إِنَّهُ لَا يُفْلِحُ الْمُجْرِمُونَ

“Kdo pa je krivičnejši od tistega, ki si o Allahu izmišlja laži ali zanika Njegove ajete (verze, dokaze)? Zločinci ne bodo nikoli uspeli.” (Junus, 10:17)

Mogoče vam bo všeč tudi